V članku preberite:

Zgodba je dobro znana; mlada Connie, ki je odraščala v kozmopolitski umetniški družini in je imela v mladih letih celo ljubezensko afero z nekim Nemcem, se v času prve svetovne vojne poroči s precej dolgočasnim aristokratom Cliffordom Chatterleyjem in ta se takoj po poroki vrne na fronto. A v vojni je ranjen in ostane paraliziran od pasu navzdol. Z ženo se iz Londona preselita na posestvo Wragby blizu Nottinghama, v bližino divjih gozdov in rudnikov. Clifford začne pisati precej uspešne knjige, obiskujejo ga prijatelji, Connie pa postaja vedno bolj osamljena in nesrečna. Sovraži snobovsko razmišljanje svojega moža, ki prezira rudarje in ljudi nižjega stanu. Potem pa se Connie zaljubi v Oliverja Mellorsa, gozdarja na posestvu. Vse ostalo je strast.

Lawrence spolnost med njima opisuje neposredno, poetično, nežno, divje in največkrat dolgo ostaja v ženski glavi veliko dlje kot v moški. Po njunem prvem strastnem zlitju v njegovi koči sredi gozda, ko ležita drug ob drugem, Connie premišljuje o tem, kaj se ji je pravkar zgodilo, oziroma kot napiše Lawrence – njeni izmučeni možgani moderne ženske še zmeraj niso mogli počivati. Sprašuje se, ali je bilo vse to sploh res in zakaj se je ob tem, ko objemala neko tuje telo, ki se je v njenem objemu udomačilo, iznad nje vzdignil velik oblak in ji prinesel mir. In ko se mu v nadaljevanju romana še tolikokrat prepusti, se ji enkrat zdi, da je v tistem trenutku »podobna morju; čez in čez je bila eno samo valovanje, ki se je temno vzdignilo in zaganjalo, vzdigovalo in divje pljuskalo, da se je počasi vsa njena tema razvalovala in je bila vsa en sam ocean, ki je podil tihe in temne valove«.