V nadaljevanju preberite:
V nekaterih jezikih je na spletu dostopnih ogromno vsebin, v drugih zelo malo. Gre za podatkovni razkorak med tistimi, ki govorijo angleško, in onimi, ki uporabljajo jezik z majhnim številom govorcev. Philip M. Parker je leta 1998 po vodenju delavnice za Svetovno banko sprožil pobudo, imenovano projekt K do 12 plus 2, ki naslavlja problem nepismenosti. Posledica podatkovnega razkoraka je namreč tudi pomanjkanje izobraževalnega gradiva v lokalnih jezikih: manj ko ima jezik govorcev, manjša je verjetnost, da bodo založniki izdajali učbenike. Približno tisoč pisnih jezikov je brez osnovnih učbenikov. Z uporabo avtomatiziranih avtorskih procesov je ustvaril večjezična izobraževalna gradiva, vključno z brezplačnim spletnim večjezičnim slovarjem, računalniškimi igrami, videi in e-knjigami.
Ko je pred mnogimi leti delal na Filipinih, so dobili naročilo za izdelavo napovedi prodaje prehranskih izdelkov – od sladoleda do piva. To je pogosto naloga ekonomistov. Na podlagi takšnih analiz se podjetja odločajo o investicijah, uvozu, proizvodnih kapacitetah v tujini ali doma ... V pacifiški regiji so se analize ves čas izkazovale za zelo napačne. Nihče ni vedel, zakaj obstoječi modeli napovedovanja – z vsemi ekonomski variacijami, kot so prihodek na prebivalca, cene, konkurenca – dajejo napačne rezultate.
Odkril je, da je razlog v geografski legi. Biologi so že zdavnaj potrdili, da smo današnji ljudje tropski primati. Imamo veliko por, skozi katere se potimo, in smo manj poraščeni. To je značilno za vse tropske živali. Posledično pomeni, da je naše telo ustvarjeno za življenje v podnebnih območjih, kjer je 27 stopinj Celzija in 57-odstotna vlažnost z rahlim vetričem. To so podnebne razmere blizu ekvatorja. Takšno podnebje je recimo v San Diegu v Kaliforniji ali Eritreji.
