V intervjuju preberite:

Da mladi ne berejo več knjig in precej časa preživijo na družabnih omrežjih, je eden od pojavov sodobne družbe, a obstajajo tudi drugačni predstavniki nove generacije. Med njimi je Zarja Vršič (letnik 1993), mlada raziskovalka, prevajalka, športnica in avtorica zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Na družabnih omrežjih nima nobenega uporabniškega računa.

Pravi, da ne more določiti, kaj je zanjo pomembneje, šport ali literatura. Bila je atletinja, tekmovala je v skoku v daljino, nato jo je prevzelo plezanje. Sedaj je zaposlena kot mlada raziskovalka in asistentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na tej fakulteti pripravlja tudi doktorsko nalogo. Poleti 2019 je izdala zbirko kratkih zgodb Kozjeglavka, s katero je bila med drugim nominirana za najboljši prvenec leta. Prav tako je spisala več knjižnih kritik, vse bolj nase opozarja kot prevajalka. Za prevod zbirke Zemljevôden Francoza Eugèna Guillevica je prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljši prevod med mladimi prevajalci.

Bralci so navajeni na določen stil pripovedovanja in tako nekdo, ki piše drugače, hitro naleti na odpor bralstva, velikokrat pa tudi urednikov. Inovatorji zato večkrat potegnejo kratko, še posebno v poeziji. Prav zato je pogosto opazno, koliko podobnih knjig nastane v določenem obdobju.

Prek štiristo milijonov arabskih govorcev preprosto ne moremo razložiti z nekaj predsodki. Že mi Slovenci smo si različni, pa nas je občutno manj.

Nobena kultura ni tako čista, kot si ljudje predstavljajo, saj smo se skozi vso zgodovino mešali. Bizarno je trditi, da je neka kultura nedotaknjena, saj so vplivi in mešanja vedno obstajali in bodo tudi v prihodnje. Z mešanjem se kulture kvečjemu bogatijo.