V nadaljevanju preberite:
Ravnikarjeva splošno znana dela so ljubljanska Moderna galerija, Spomeniški kompleks Kampor na Rabu, Občinska stavba v Kranju, Banka v Celju, Ferantovi bloki v Ljubljani, ljubljanska Gradbena fakulteta, Globus v Kranju, Grobišče talcev v Begunjah na Gorenjskem ... in seveda arhitektov opus magnum: ljubljanski Trg revolucije, po novem Trg republike, kjer dominirajo stolpnici bivše Iskre in Ljubljanske banke, Cankarjev dom in Maximarket.
Arhitekt je v svojem razmeroma dolgem življenju prešel kar nekaj različnih ustvarjalnih obdobij. Vsega ne bi našteval. Ko se je ukvarjal in snoval Trg republike, je bil njegov temeljni motiv enakostranični trikotnik in/ali odrez pod kotom tridesetih/šestdesetih stopinj. Izbrani ali temeljni motivi v zgodovini umetnosti niso nič posebnega. Barok je prisegal na elipso, za gotiko je bil značilen šiljasti lok, antična arhitektura se zgleduje po rastlinskem akantusu, pri starih Egipčanih sta bila vzor papirus in lotus, pri Majih in Inkih koruza, za secesijski slog so značilne vijugaste rastlinske oblike, za art deko so značilni kvadrati in osmerokotniki; čisti in najbolj dogmatičen vidik moderne arhitekture prisega na dolgčas in zmedo kot temeljni določili. El Greco slika moške, ženske, stare, mlade, revne in bogate, vendar gre pri vseh figurah za preigravanje umetnikove lastne podobe. Enako velja za Rubensa in še za marsikoga. Kipar Augustinčić je v nekem obdobju vzel za svoj lepotni ideal kar mladostni lik maršala Tita. Skratka, ni posebno naključje, da je imel Ravnikar v svojem času za izhodiščni motiv enakostranični trikotnik. Enakostranični trikotnik s prisekanimi vogali je osnovna oblika tlorisov obeh stolpnic na Trgu republike. Temu motivu sledi še cela vrsta podrobnosti/detajlov na Trgu do, na primer, velikih kandelabrov vizavi slovenskega parlamenta.
