V nadaljevanju preberite:

Alpska reka Soča povezuje alpske, dinarske in sredozemske pokrajine. Ima velik simbolni pomen zaradi lege na narodni meji in prve svetovne vojne. Po njeni predindustrijski rabi za pogon obratov in plavljenje lesa je v zadnjem stoletju vir denarnega in električnega (pre)toka.

V Posočju so prve hidroelektrarne (HE) zgradili za rudnika Idrija in Rabelj. Za časa Kraljevine Italije so reko »krotili« z akumulacijami in od načrtovanih devetih HE nad Tolminom dve tudi zgradili. Nižje so od načrtovanih petih HE zgradili HE Doblar in Plave. Obstajali so načrti za 72-metrski jez pri Kobaridu in zajezitev Knežce s 53 metrov visokim jezom ter izrabo Krnskega jezera.

Po drugi svetovni vojni so v Jugoslaviji potrebovali elektriko za industrijo, pogoste so bile redukcije, zato so v 50. letih oživele razprave o gradnji verige 7 HE: Kršovec, Učja, Trnovo, Gabrje, Solkan, Trebuša ter HE pri Tolminu z zajezitvijo v Bohinju. V 60. letih so načrte omejili, v 80. je bila zgrajena HE Solkan in kasneje (leta 2009) črpalna HE Avče. Gradnja HE sledi razvoju v Alpah, kjer je na rekah 80.000 pregrad in več sto HE (slika 1). Načrti niso upoštevali turizma, v 60. letih se pojavijo naravovarstveni pomisleki. H gradnji HE težijo tudi v sodobnosti zaradi nenehne energetske krize in ocen, da sta energetsko neizkoriščeni kar dve tretjini Soče.