V Moskvi zgodovinski spopad za finale in nesmrtnost
Hrvati in Angleži brez rokavic: spektakel zagotovljen, oboji prepričani o finalu.
Odpri galerijo
Jordan Henderson (levo) bo drevi prvi adut angleškega selektorja Garetha Southgata (desno) za nemara odločilno bitko na sredini igrišča. FOTO: AP
St. Peterburg – Nocojšnja polfinalna tekma v ruski metropoli bo najmanj tako zanimiva kot sinočnji derbi v St. Peterburgu. Zdi se, da nikomur ne more spodrsniti, tako optimistično in samozavestno delujejo Angleži in Hrvati. Oboji živijo za najvišje cilje, oboji želijo spremeniti zgodovino in oboje žene naprej visok motiv, nabit z domovinskimi čustvi.
Nekateri Hrvati so šli v iskanju dodatnih motivov predaleč. Domagoj Vida je naredil medvedjo uslugo svoji reprezentanci, ki nič več ne more računati na topel in gostoljuben sprejem pri Rusih – kako bo na igro hrvaške reprezentance vplivalo njegovo skandiranje Ukrajini in nato proti Srbiji, bo s pomočjo Fife razkril le čas. Selektor Zlatko Dalić je poskušal zavarovati jato pred posledicami »afere Vida«, pravo vprašanje pa se glasi: koliko energije je ostalo južnim sosedom, ki so opazno sprostili čustva po zmagi nad Rusijo, ki jim je očitno pomenila več, kot bi bilo treba.
Angleži tovrstnih motivov ne potrebujejo, čeprav je selektor Gareth Southgate razkril njihovo poslanstvo ob reki Moskvi. »Čutimo podporo rojakov z vseh koncev Otoka, ponosni smo nanjo. Fantje vedo, da so v teh dneh najvidnejši ambasadorji Anglije, ki ima v zadnjem času težave z enotnostjo, prav šport pa premore moč, da jo vnovič združi. To je za nas čisti privilegij,« je potrdil Southgate, morda najbolj premišljen, uglajen in moder angleški selektor v zadnjih 20 letih. Tudi o najskromnejših tekmecih govori gosposko, niti najmočnejših se ne boji.
Drevi resda ne bo šlo za gosposke besede, nihče ne bo čakal sekundanta, Southgate in Dalić bosta odvrgla rokavice že v slačilnici. Gledalci bodo pričarali vzdušje, nujno za preživetje v rovovski bitki, kakršna čaka 80.000 grl na največjem stadionu v Rusiji. Tako iz Anglije kot Hrvaške in njene diaspore bo prispelo na Lužnike po 10.000 navijačev, to je jamstvo za spektakel najvišje ravni.
Southgate je pred 22 leti že igral v polfinalu velikega turnirja in zgrešil odločilno enajstmetrovko na Wembleyju. Kot je priznal sinoči, odtlej niti enkrat ni poslušal uspešnice skupine The Lightning Seeds Three Lions z znamenitim refrenom Football's Coming Home (nogomet prihaja domov), ki jo spet prepevajo Angleži. »Tedaj smo imeli v reprezentanci šest klubskih kapetanov, šest liderjev, a nam ni šlo! Zdaj imamo najmlajšo ekipo na mundialu, zorimo iz tekme v tekmo, učimo se iz lastnih in tujih napak in smo vse boljši. Želimo ostati v Moskvi, ne želimo se preseliti v Peterburg na tekmo za tretje mesto,« je potrdil Southgate. Angleži niso spreminjali svojih bivalnih navad na ruskih tleh, kjer se počutijo kot doma. Prvi polfinale po letu 1990 jim ni porušil ritma, predvčerajšnjim so njihovo bazo obiskale družine kot pred vsemi prejšnjimi tekmami. Kane, Sterling, Alli, Henderson in drugi zvezdniki premier league opazno uživajo: Jordan Henderson je med druženjem z novinarji deloval sproščeno, kot bi se pripravljal na ogled filma v kinu, ne pa za največjo tekmo v življenju!
Morda se skriva ključ do uspeha prav v ohranjanju delujočih metod. To vedo tudi Hrvati, ki so v zadnjih dneh izgubljali energijo zaradi nespametnega Vide. Če bi tekma zašla v podaljške, bi bili nemara močnejši Angleži. Še nikdar v bogati 88-letni zgodovini svetovnih prvenstev se ni primerilo, da bi isto reprezentanco trikrat zapovrstjo razveselile enajstmetrovke. Dvakrat je to uspelo legendarnemu Diegu Maradoni in soigralcem, ki so leta 1990 na poti do finala tako izločili tudi Jugoslavijo. Bodo Hrvati po Dancih in Rusih poslali z bele točke v Peterburg tudi Angleže? Hrvati so jo enkrat že zagodli Angležem, ko so jim sredi Londona zaprli vrata na euro 2008. Otočani so jim vrnili v naslednjem ciklu v boju za mundial v Južni Afriki. Starim znancem torej ne bo manjkalo motiva.
»Mar naj zdaj, ko smo korak do finala, tarnamo nad utrujenostjo? S tem pristopom lahko ostanemo kar v slačilnici. Prebili smo se med najboljše štiri, bodimo ponosni in uživajmo,« je sporočil svojim adutom Zlatko Dalić. Hrvaška je na nogah, v času današnje tekme bodo zaprte tudi trgovine in javne ustanove. V rdeče-bele kocke obarvan narod prekipeva od visokih pričakovanj, ob morebitni zmagi nad Angleži bi nemara pregorel daljnovod do elektrarne Krško.
Na igrišču nič novega: hrvaška aduta Ivan Rakitić in Luka Modrić – španski novinarji na mundialu ju primerjajo z legendarnim parom Iniesta-Xavi – bosta poskušala nadigrati Jordana Hendersona in njegove pomočnike, morda bo določil potnika v finale boj na bočno-krilnih položajih. Hrvati in Angleži delujejo, kot da ne bi mogli izgubiti, toda malo pred 22. uro bi en tabor že lahko postal nesmrten, v drugem bodo pogledovali proti St. Peterburgu.
Nekateri Hrvati so šli v iskanju dodatnih motivov predaleč. Domagoj Vida je naredil medvedjo uslugo svoji reprezentanci, ki nič več ne more računati na topel in gostoljuben sprejem pri Rusih – kako bo na igro hrvaške reprezentance vplivalo njegovo skandiranje Ukrajini in nato proti Srbiji, bo s pomočjo Fife razkril le čas. Selektor Zlatko Dalić je poskušal zavarovati jato pred posledicami »afere Vida«, pravo vprašanje pa se glasi: koliko energije je ostalo južnim sosedom, ki so opazno sprostili čustva po zmagi nad Rusijo, ki jim je očitno pomenila več, kot bi bilo treba.
Vsak po 10.000 navijačev
Angleži tovrstnih motivov ne potrebujejo, čeprav je selektor Gareth Southgate razkril njihovo poslanstvo ob reki Moskvi. »Čutimo podporo rojakov z vseh koncev Otoka, ponosni smo nanjo. Fantje vedo, da so v teh dneh najvidnejši ambasadorji Anglije, ki ima v zadnjem času težave z enotnostjo, prav šport pa premore moč, da jo vnovič združi. To je za nas čisti privilegij,« je potrdil Southgate, morda najbolj premišljen, uglajen in moder angleški selektor v zadnjih 20 letih. Tudi o najskromnejših tekmecih govori gosposko, niti najmočnejših se ne boji.
Drevi resda ne bo šlo za gosposke besede, nihče ne bo čakal sekundanta, Southgate in Dalić bosta odvrgla rokavice že v slačilnici. Gledalci bodo pričarali vzdušje, nujno za preživetje v rovovski bitki, kakršna čaka 80.000 grl na največjem stadionu v Rusiji. Tako iz Anglije kot Hrvaške in njene diaspore bo prispelo na Lužnike po 10.000 navijačev, to je jamstvo za spektakel najvišje ravni.
...
Southgate je pred 22 leti že igral v polfinalu velikega turnirja in zgrešil odločilno enajstmetrovko na Wembleyju. Kot je priznal sinoči, odtlej niti enkrat ni poslušal uspešnice skupine The Lightning Seeds Three Lions z znamenitim refrenom Football's Coming Home (nogomet prihaja domov), ki jo spet prepevajo Angleži. »Tedaj smo imeli v reprezentanci šest klubskih kapetanov, šest liderjev, a nam ni šlo! Zdaj imamo najmlajšo ekipo na mundialu, zorimo iz tekme v tekmo, učimo se iz lastnih in tujih napak in smo vse boljši. Želimo ostati v Moskvi, ne želimo se preseliti v Peterburg na tekmo za tretje mesto,« je potrdil Southgate. Angleži niso spreminjali svojih bivalnih navad na ruskih tleh, kjer se počutijo kot doma. Prvi polfinale po letu 1990 jim ni porušil ritma, predvčerajšnjim so njihovo bazo obiskale družine kot pred vsemi prejšnjimi tekmami. Kane, Sterling, Alli, Henderson in drugi zvezdniki premier league opazno uživajo: Jordan Henderson je med druženjem z novinarji deloval sproščeno, kot bi se pripravljal na ogled filma v kinu, ne pa za največjo tekmo v življenju!
Hrvati še tretjič prek 11-m?
Morda se skriva ključ do uspeha prav v ohranjanju delujočih metod. To vedo tudi Hrvati, ki so v zadnjih dneh izgubljali energijo zaradi nespametnega Vide. Če bi tekma zašla v podaljške, bi bili nemara močnejši Angleži. Še nikdar v bogati 88-letni zgodovini svetovnih prvenstev se ni primerilo, da bi isto reprezentanco trikrat zapovrstjo razveselile enajstmetrovke. Dvakrat je to uspelo legendarnemu Diegu Maradoni in soigralcem, ki so leta 1990 na poti do finala tako izločili tudi Jugoslavijo. Bodo Hrvati po Dancih in Rusih poslali z bele točke v Peterburg tudi Angleže? Hrvati so jo enkrat že zagodli Angležem, ko so jim sredi Londona zaprli vrata na euro 2008. Otočani so jim vrnili v naslednjem ciklu v boju za mundial v Južni Afriki. Starim znancem torej ne bo manjkalo motiva.
»Mar naj zdaj, ko smo korak do finala, tarnamo nad utrujenostjo? S tem pristopom lahko ostanemo kar v slačilnici. Prebili smo se med najboljše štiri, bodimo ponosni in uživajmo,« je sporočil svojim adutom Zlatko Dalić. Hrvaška je na nogah, v času današnje tekme bodo zaprte tudi trgovine in javne ustanove. V rdeče-bele kocke obarvan narod prekipeva od visokih pričakovanj, ob morebitni zmagi nad Angleži bi nemara pregorel daljnovod do elektrarne Krško.
Na igrišču nič novega: hrvaška aduta Ivan Rakitić in Luka Modrić – španski novinarji na mundialu ju primerjajo z legendarnim parom Iniesta-Xavi – bosta poskušala nadigrati Jordana Hendersona in njegove pomočnike, morda bo določil potnika v finale boj na bočno-krilnih položajih. Hrvati in Angleži delujejo, kot da ne bi mogli izgubiti, toda malo pred 22. uro bi en tabor že lahko postal nesmrten, v drugem bodo pogledovali proti St. Peterburgu.
