Maja Mihalinec razočarana zaradi preložitve olimpijskih iger, a podpira odločitev
Najboljša slovenska atletinja leta 2019 namerava teči tako v Tokiu kot v Parizu 2024.
Odpri galerijo
Maja Mihalinec bo lahko izpolnjeno olimpijsko normo unovčila prihodnje leto. FOTO: Reuters
Ljubljana – Tridesetletna Maja Mihalinec, ki je lani prejela nagrado za najboljšo slovensko atletinjo in je imela to zimo tudi izvrstno dvoransko sezono, je s športnega stališča z razočaranjem sprejela odločitev, da letos ne bo olimpijskih iger v Tokiu. A preložitev na leto 2021 vseeno podpira. Tekmovati namerava še tudi na OI 2024 v Parizu.
»Bila sem razočarana s športnega stališča, saj je bila odločitev o preložitvi OI po dolgem obdobju negotovosti sprejeta dokaj hitro glede na prvotne napovedi in na pritisk mednarodne športne skupnosti na Mednarodni olimpijski komite. A že prej je bilo glede na pandemijo koronavirusa jasno, da OI letos ne bodo mogli pripraviti, zato je bila odločitev povsem logična. Ta čas so druge stvari v drugem planu, na prvem mestu je zdravje,« je ocenila Mihalinčeva.
Tekmovala je že na OI v Riu de Janeiru 2016, francoska prestolnica bi bila leta 2024 njeno tretje olimpijsko prizorišče. Že od lanskega svetovnega prvenstva v Dohi ima izpolnjeno normo za OI v Tokiu in tako kot drugi športniki pozdravlja odločitev MOK, da bodo tekmovalcu z že izpolnjenimi merili lahko tekmovali na igrah tudi prihodnje leto.
»Atleti in tudi številni drugi športniki se na OI pripravljamo v štiriletnih ciklusih. Moje življenje v zadnjem obdobju je bilo podrejeno pripravam na OI, tudi druge tekme so bile etapni cilji na tej poti. Po letošnji sezoni sem se želela spočiti in narediti malo daljši premor, ki ga moje telo potrebuje. Zdaj bom morala vse nekako začeti znova, tudi zaradi zelo slabih razmer, ki jih imamo za trening skoraj povsod po svetu. Obenem ni lahko ostati zdrav in v vrhunski formi še eno leto,« Mihalinčeva utemeljuje svoje razočaranje zaradi prestavitve OI.
»Letos pa si želim, kot vsi atleti, da bi lahko izpeljali evropsko prvenstvo v drugi polovici avgusta v Parizu, ki bo po novem glavni cilj sezone. Upam, da bodo najpozneje v začetku junija že prve tekme tudi v Sloveniji, da se vsi skupaj čim prej vrnemo v normalno življenje,« je dodala.
Mozirjanka je bila zelo vesela in tudi sama presenečena, ko je lani na SP dosegla 12. čas v polfinalu na 200 m z drugim izidom kariere, 22,81 sekunde, v kvalifikacijah pa je bila še za tri stotinke hitrejša. Dobrih časov in visokih uvrstitev v močni konkurenci mednarodnih mitingov pa v teku na 60 m pozimi ni mogla nadgraditi na največji tekmi leta zime, ker je bilo dvoransko SP v kitajskem Nanjingu kot eno prvih velikih športnih tekmovanj prestavljeno in je za zdaj na koledarju marca 2021.
»Tako pač je. Zdaj se skušamo vsak zase pripraviti na tekmovanja, ko bodo spet zaživela. Improviziram, še pred epidemijo sem prinesla domov nekaj uteži, tako da lahko delam nekaj vaj za moč, vendar daleč od tistega, kar bi sicer počela. V okolici doma v Ljubljani iščem površine v naravi, da bi lahko na samem opravila vsaj del tekaškega treninga, pa jih še nisem našla. V nekaterih državah atleti ob spoštovanju predpisane razdalje lahko trenirajo na stadionih, upam, da bo kmalu tako tudi pri nas. Sem pa tudi zasledila, da so nekateri v svetu še pred prepovedmi za zajezitev pandemije odšli v skupinah v vadbene centre, kjer zdaj nemoteno trenirajo,« je dodala Mihalinčeva.
Z zaročencem Luko Zidarjem, nekdanjim skakalcem v višino, živi v slovenski prestolnici in se z domačimi sliši prek telefona, v Mozirje se je vrnila tudi njena sestra Katja, sicer odbojkarica. »Je zelo pridna in vadi, koliko je mogoče, a pogreša žogo in specifično ekipno vadbo. V njenem klubu so bili med prvimi pri nas, ki so prekinili treninge, saj se je v kamniški šoli že na začetku zdravstvene krize pojavila ena prvih okužb, zaradi katere so zaprli šolo in telovadnico.«
Po skoraj dveh sezonah, ko ni nastopala zaradi poškodb, se je Maja Mihalinec lani vrnila na tekmovališča. »Po uspehih lani in v tej zimi mi je bilo lažje tudi po finančni plati. Zdaj sem v najvišjem razredu športnikov, ki jih financira Atletska zveza Slovenije, nekaj sem dobila od Olimpijskega komiteja Slovenije in ljubljanskega kluba Mass. Že prej sem ostala zaposlena tudi v slovenski vojski, kar je bilo pravzaprav odločilno, da sem kljub prisilnemu premoru lahko vztrajala v atletiki. Imela sem kar nekaj pogovorov s sponzorji, a bo zdaj vse skupaj še težje zaradi prihajajoče gospodarske krize,« je razkrila finančno plat.
Po gimnaziji je na študij odšla v ZDA in tam diplomirala iz odnosov z javnostmi in španskega jezika. »Tam sem lahko spoznala tudi njihov zdravstveni sistem. Zelo je odvisno, v kateri kategoriji prebivalstva si. Najbogatejši imajo najboljše možne storitve na svetu, milijoni pa nimajo zdravstvenega zavarovanja in to bo ena največjih težav ZDA v tej pandemiji. Evropa in Slovenija sta v tem pogledu povsem drug, boljši svet,« je zaključila Mihalinčeva.
»Bila sem razočarana s športnega stališča, saj je bila odločitev o preložitvi OI po dolgem obdobju negotovosti sprejeta dokaj hitro glede na prvotne napovedi in na pritisk mednarodne športne skupnosti na Mednarodni olimpijski komite. A že prej je bilo glede na pandemijo koronavirusa jasno, da OI letos ne bodo mogli pripraviti, zato je bila odločitev povsem logična. Ta čas so druge stvari v drugem planu, na prvem mestu je zdravje,« je ocenila Mihalinčeva.
Tekmovala je že na OI v Riu de Janeiru 2016, francoska prestolnica bi bila leta 2024 njeno tretje olimpijsko prizorišče. Že od lanskega svetovnega prvenstva v Dohi ima izpolnjeno normo za OI v Tokiu in tako kot drugi športniki pozdravlja odločitev MOK, da bodo tekmovalcu z že izpolnjenimi merili lahko tekmovali na igrah tudi prihodnje leto.
Upa na evropsko prvenstvo v drugi polovici avgusta
»Atleti in tudi številni drugi športniki se na OI pripravljamo v štiriletnih ciklusih. Moje življenje v zadnjem obdobju je bilo podrejeno pripravam na OI, tudi druge tekme so bile etapni cilji na tej poti. Po letošnji sezoni sem se želela spočiti in narediti malo daljši premor, ki ga moje telo potrebuje. Zdaj bom morala vse nekako začeti znova, tudi zaradi zelo slabih razmer, ki jih imamo za trening skoraj povsod po svetu. Obenem ni lahko ostati zdrav in v vrhunski formi še eno leto,« Mihalinčeva utemeljuje svoje razočaranje zaradi prestavitve OI.
»Letos pa si želim, kot vsi atleti, da bi lahko izpeljali evropsko prvenstvo v drugi polovici avgusta v Parizu, ki bo po novem glavni cilj sezone. Upam, da bodo najpozneje v začetku junija že prve tekme tudi v Sloveniji, da se vsi skupaj čim prej vrnemo v normalno življenje,« je dodala.
Maja Mihalinec med lanskim nastopom na svetovnem prvenstvu v Dohi v teku na 100 m. FOTO: AFP
Mozirjanka je bila zelo vesela in tudi sama presenečena, ko je lani na SP dosegla 12. čas v polfinalu na 200 m z drugim izidom kariere, 22,81 sekunde, v kvalifikacijah pa je bila še za tri stotinke hitrejša. Dobrih časov in visokih uvrstitev v močni konkurenci mednarodnih mitingov pa v teku na 60 m pozimi ni mogla nadgraditi na največji tekmi leta zime, ker je bilo dvoransko SP v kitajskem Nanjingu kot eno prvih velikih športnih tekmovanj prestavljeno in je za zdaj na koledarju marca 2021.
»Tako pač je. Zdaj se skušamo vsak zase pripraviti na tekmovanja, ko bodo spet zaživela. Improviziram, še pred epidemijo sem prinesla domov nekaj uteži, tako da lahko delam nekaj vaj za moč, vendar daleč od tistega, kar bi sicer počela. V okolici doma v Ljubljani iščem površine v naravi, da bi lahko na samem opravila vsaj del tekaškega treninga, pa jih še nisem našla. V nekaterih državah atleti ob spoštovanju predpisane razdalje lahko trenirajo na stadionih, upam, da bo kmalu tako tudi pri nas. Sem pa tudi zasledila, da so nekateri v svetu še pred prepovedmi za zajezitev pandemije odšli v skupinah v vadbene centre, kjer zdaj nemoteno trenirajo,« je dodala Mihalinčeva.
Zaradi lanskih uspehov ji je lažje
Z zaročencem Luko Zidarjem, nekdanjim skakalcem v višino, živi v slovenski prestolnici in se z domačimi sliši prek telefona, v Mozirje se je vrnila tudi njena sestra Katja, sicer odbojkarica. »Je zelo pridna in vadi, koliko je mogoče, a pogreša žogo in specifično ekipno vadbo. V njenem klubu so bili med prvimi pri nas, ki so prekinili treninge, saj se je v kamniški šoli že na začetku zdravstvene krize pojavila ena prvih okužb, zaradi katere so zaprli šolo in telovadnico.«
Po skoraj dveh sezonah, ko ni nastopala zaradi poškodb, se je Maja Mihalinec lani vrnila na tekmovališča. »Po uspehih lani in v tej zimi mi je bilo lažje tudi po finančni plati. Zdaj sem v najvišjem razredu športnikov, ki jih financira Atletska zveza Slovenije, nekaj sem dobila od Olimpijskega komiteja Slovenije in ljubljanskega kluba Mass. Že prej sem ostala zaposlena tudi v slovenski vojski, kar je bilo pravzaprav odločilno, da sem kljub prisilnemu premoru lahko vztrajala v atletiki. Imela sem kar nekaj pogovorov s sponzorji, a bo zdaj vse skupaj še težje zaradi prihajajoče gospodarske krize,« je razkrila finančno plat.
Po gimnaziji je na študij odšla v ZDA in tam diplomirala iz odnosov z javnostmi in španskega jezika. »Tam sem lahko spoznala tudi njihov zdravstveni sistem. Zelo je odvisno, v kateri kategoriji prebivalstva si. Najbogatejši imajo najboljše možne storitve na svetu, milijoni pa nimajo zdravstvenega zavarovanja in to bo ena največjih težav ZDA v tej pandemiji. Evropa in Slovenija sta v tem pogledu povsem drug, boljši svet,« je zaključila Mihalinčeva.
