Metod Ropret: Če bomo šli do konca, bodo tudi Stožice polne
Prvi mož OZS upa tudi na preboj v ligo narodov in uspešen razplet drugega kroga olimpijskih kvalifikacij.
Odpri galerijo
Prvi mož slovenske odbojke Metod Ropret poudarja, da so se odnosi med slovensko in mednarodno zvezo v zadnjem obdobju otoplili. FOTO; Blaž Samec/Delo
Letošnje leto bo povsem odbojkarsko. Obe članski reprezentanci bosta nastopili na EP, moško pred septembrskim domačim izzivom čakata še ravno tako izjemno pomembna kvalifikacijska turnirja za ligo narodov in OI v Tokiu. Čeprav je obveznosti veliko, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) Metod Ropret ocenjuje, da je Slovenija nared za zgodovinski presežek.
Že vse, odkar smo izvedeli, da bomo organizirali to tekmovanje, je pozitivna živčnost prisotna. Se pa ta s približevanjem dogodka seveda le še stopnjuje, tako kot se stopnjujejo tudi aktivnosti, obveznosti in pričakovanja.
Da, bistveno. Ogromno je sestankov, usklajevanj, pripravljalnih, koordinacijskih in drugačnih srečanj. To je obdobje, v katerem vsi delujemo na maksimalnih obratih.
Imamo redna periodna srečanja, nekako na dva, tri mesece, ko se za mizo usedemo vsi štirje prireditelji vključno s predstavniki CEV. Naslednje bo predvidoma v Ljubljani, natančnega datuma še nimamo, kajti zaradi obveznosti, ki se nam vsem kopičijo, je težje uskladiti termine, ocenjujem pa, da ga bomo dogovorili nekje do konca meseca. To bo verjetno pred začetkom EP zadnji takšen usklajevalni sestanek, na katerem bomo dorekli še zadnje podrobnosti.
To navdušenje se, bližje ko je prvenstvo, še celo stopnjuje, prav tako moja pričakovanja. Tudi odziv javnosti, odbojkarske in ostale športne, je izjemno pozitiven. Res z navdušenjem pričakujem to prvenstvo.
Nedvomno domače EP. Za nas je izjemna priložnost tudi, da skozi kvalifikacije za ligo narodov preizkusimo svojo pripravljenost in ugotovimo morebitne organizacijske pomanjkljivosti, seveda pa so na tem turnirju tudi s tekmovalnega vidika naša pričakovanja izjemno visoka. Ocenjujem, da je to prava priložnost, da si povrnemo status, ki smo si ga nekoč že zagotovili. To možnost bomo imeli pred domačimi gledalci in prepričan sem, da jo bomo izkoristili.
Nobenemu, kvečjemu bi še kakšnega dodal.
Gre za izjemno prijetnega sogovornika. Midva dlje od tega, da sva komunicirala prek telefona in pisno, še nisva prišla. V ponedeljek je na vrsti najino prvo osebno srečanje, toda moj prvi vtis je, da je izjemno korekten sogovornik, zelo strikten in natančen pri izpolnjevanju svojih obveznosti in nalog. Prepričan sem, in takšno je tudi splošno mnenje, da smo izbrali pravo osebo.
Saj veste, da klonov ni. Naša pričakovanja so seveda visoka, njegove reference potrjujejo njegovo izjemno strokovno usposobljenost. Zavedamo se, da imamo zares kakovostno ekipo, dejstvo pa je, da se kolajne na EP ne osvajajo po tekočem traku. Enkrat se vse poklopi enemu, drugič drugemu. Pričakovanja pa so visoka. Giuliani in Giani sta predstavnika iste trenerske šole s podobnim pogledom na taktične različice v igri in verjamem, da bo znal novi selektor svoje znanje prenesti na naše fante.
Takrat je prevladalo mnenje, da imamo doma v Luki Slabetu izjemnega strokovnjaka, kar je ne nazadnje pozneje potrdil tudi sam s statusom, ki ga ima zdaj onkraj luže. Težko je soditi, toda morda smo takrat Luko nekoliko prezgodaj postavili v tako zahtevno vlogo, ne glede na to pa je svoje delo opravil izjemno korektno. Takrat smo zasledovali rešitev iz domačih logov, pozneje pa smo se odločili, da pogledamo tudi prek teh okvirov in naslednja izbira je bil Giani.
S Kovačem sva nazadnje osebno govorila po lanskem SP, pozneje je bila najina komunikacija zgolj pisna in telefonska. Moram pa poudariti, da smo se razšli v korektnih odnosih, skupaj smo ocenili, da je skupna energija verjetno izčrpana in je prav, da nadaljujemo vsak svojo pot.
Imate kakšno lažje vprašanje?
No, med tema dvema vprašanjema pa res težko izberem (smeh). Glede rezultatskega cilja: želel bi si, da gremo na domačih tekmah do konca. In to je na nek način tudi odgovor na naslednje vprašanje. Prepričan sem, da bomo z uspešnimi igrami napolnili tudi Stožice, ne nazadnje že predprodaja vstopnic nakazuje, da bo prvenstvo dobro obiskano.
Upam, da ne, glede na to, da se termini ne prekrivajo. Upam, da bodo dekleta tako v prvem obdobju, ko bodo sodelovala v srebrni evropski ligi, kot tudi pozneje ob drugem igranju na EP deležna prave pozornosti, ki si jo s svojim razvojem in kakovostjo, ki jo kažejo v zadnjem obdobju, zaslužijo.
Res je to izjemno intenzivno obdobje. Do neke mere smo se okrepili z novimi kadri, pri promocijskih in marketinških obveznostih tudi z agencijo. Ne odstopamo pa niti za milimeter, da moramo kljub vsem organizacijskim izzivom, ki jih imamo pred seboj, zagotoviti optimalno kakovostne razmere in nemoteno sodelovanje, igranje in treniranje tudi vsem ostalim selekcijam.
V zadnjem času so se otoplili. V obdobju, ko smo bili izključeni iz svetovne lige, je bilo kar precej težav. Za nami je bilo zelo hladno medsebojno obdobje, ki smo ga pozneje postopoma ogrevali, zdaj pa so se z dodelitvijo kvalifikacijskega turnirja za ligo narodov in tudi nekaterimi drugimi pozitivnimi potezami svetovne zveze odnosi bistveno izboljšali, normalizirali. Tudi glede sodelovanja pri kvalifikacijskem turnirju so odzivi ugodni, imamo permanentno podporo generalnega sekretarja FIVB Fabia Azeveda in podpredsednika Aleksandra Boričića. Oba sta nam na razpolago vselej, kadar ju potrebujemo. Sicer pa na operativni ravni tako moji sodelavci kot tudi predstavniki FIVB korektno sodelujejo, priprave tečejo popolnoma nemoteno.
Ocenjujem, da na OZS ob kadrovski zasedbi, ki jo premoremo – vendarle smo majhna zveza –, poskušamo narediti vse, da bi iz leta v leto odbojko v Sloveniji dvigali na višjo raven. Če začnem pri pomanjkljivostih: želel bi si, da bi imeli nekoliko več možnosti za pomoč našim domačim klubom, da bi nekoliko izdatneje podprli ligo, da bi vse leto zagotavljali televizijske prenose. Teh možnosti zaradi finančnih omejitev seveda nimamo. Sicer pa je v moji glavi vselej le ena prioriteta, pa tudi če moramo kdaj zaradi tega prek sebe – torej da vedno, kadar imamo možnost, v prvi vrsti zasledujemo rezultat, še preden začnemo z nekimi silnimi omejitvami in restrikcijami. Mislim, da se nam je to v zadnjem obdobju obrestovalo. Ne nazadnje pa ocenjujem, da bo letošnje leto tisto, ko bomo skozi vsa močna tekmovanja, na katerih bomo sodelovali, tudi dokončno finančno stabilizirali zvezo.
Dve kategoriji je treba upoštevati pri ocenjevanju uspešnosti. Prva je organizacijski vidik. Tukaj, glede na trenutno stopnjo pripravljenosti, tudi v primerjavi s preostalimi državami, ni nobenega strahu, da prvenstvo in vsa druga letošnja tekmovanja ne bi bili dobro organizirani. Drugi vidik pa je tekmovalni oziroma rezultatski, prav je, da imamo visoke ambicije. Pri fantih je eden od prvih ciljev uvrstitev v svetovno ligo narodov, kamor – kot sem prepričan – tudi sodimo. Glede na skupino v kvalifikacijah za OI je težko kaj posebnega napovedovati, verjetno pa lahko presenetimo v drugem krogu. Na EP pa, kot že rečeno, upam, da se bomo pred domačimi gledalci prebili do konca in tekmovanje končali v Parizu. Pri članicah je eno EP že za nami, zdaj je pred ekipo drugo s spremenjenim formatom, s 24 namesto dosedanjih 16 reprezentanc udeleženk, in čas je, da na prvenstvu dosežemo tudi prve zmage.
Je nekaj mesecev pred EP pri vas že kaj nestrpnosti in pozitivne živčnosti?
Že vse, odkar smo izvedeli, da bomo organizirali to tekmovanje, je pozitivna živčnost prisotna. Se pa ta s približevanjem dogodka seveda le še stopnjuje, tako kot se stopnjujejo tudi aktivnosti, obveznosti in pričakovanja.
Se je zato tudi vaš delovni ritem v zadnjem obdobju kaj spremenil?
Da, bistveno. Ogromno je sestankov, usklajevanj, pripravljalnih, koordinacijskih in drugačnih srečanj. To je obdobje, v katerem vsi delujemo na maksimalnih obratih.
Omenili ste usklajevanja in sestanke – kako usklajeni ste soprireditelji EP med seboj in kako z Evropsko
odbojkarsko zvezo (CEV)?
Imamo redna periodna srečanja, nekako na dva, tri mesece, ko se za mizo usedemo vsi štirje prireditelji vključno s predstavniki CEV. Naslednje bo predvidoma v Ljubljani, natančnega datuma še nimamo, kajti zaradi obveznosti, ki se nam vsem kopičijo, je težje uskladiti termine, ocenjujem pa, da ga bomo dogovorili nekje do konca meseca. To bo verjetno pred začetkom EP zadnji takšen usklajevalni sestanek, na katerem bomo dorekli še zadnje podrobnosti.
Je ob nakopičenih obveznostih vaše navdušenje še takšno, kot je bilo tedaj, ko ste izvedeli, da boste soprireditelj EP?
To navdušenje se, bližje ko je prvenstvo, še celo stopnjuje, prav tako moja pričakovanja. Tudi odziv javnosti, odbojkarske in ostale športne, je izjemno pozitiven. Res z navdušenjem pričakujem to prvenstvo.
Še pred njim pa člane čakata še dva zelo pomembna turnirja, kvalifikacije za ligo narodov in za OI. Kaj je za reprezentanco pravzaprav letošnja prioriteta?
Nedvomno domače EP. Za nas je izjemna priložnost tudi, da skozi kvalifikacije za ligo narodov preizkusimo svojo pripravljenost in ugotovimo morebitne organizacijske pomanjkljivosti, seveda pa so na tem turnirju tudi s tekmovalnega vidika naša pričakovanja izjemno visoka. Ocenjujem, da je to prava priložnost, da si povrnemo status, ki smo si ga nekoč že zagotovili. To možnost bomo imeli pred domačimi gledalci in prepričan sem, da jo bomo izkoristili.
Če bi se morali med tremi letošnjimi reprezentančnimi izzivi enemu odpovedati, kateremu bi se najlažje?
Nobenemu, kvečjemu bi še kakšnega dodal.
Kakšen je po nekaj mesecih vaš vtis o novem selektorju Albertu Giulianiju?
Gre za izjemno prijetnega sogovornika. Midva dlje od tega, da sva komunicirala prek telefona in pisno, še nisva prišla. V ponedeljek je na vrsti najino prvo osebno srečanje, toda moj prvi vtis je, da je izjemno korekten sogovornik, zelo strikten in natančen pri izpolnjevanju svojih obveznosti in nalog. Prepričan sem, in takšno je tudi splošno mnenje, da smo izbrali pravo osebo.
Je iz podobnega testa kot Andrea Giani, imata podobno trenersko filozofijo?
Saj veste, da klonov ni. Naša pričakovanja so seveda visoka, njegove reference potrjujejo njegovo izjemno strokovno usposobljenost. Zavedamo se, da imamo zares kakovostno ekipo, dejstvo pa je, da se kolajne na EP ne osvajajo po tekočem traku. Enkrat se vse poklopi enemu, drugič drugemu. Pričakovanja pa so visoka. Giuliani in Giani sta predstavnika iste trenerske šole s podobnim pogledom na taktične različice v igri in verjamem, da bo znal novi selektor svoje znanje prenesti na naše fante.
Giuliani je bil kandidat za selektorja že leta 2013, ko ste izbrali Luko Slabeta. Česa Italijan tedaj ni imel, da ni bil izbran, danes pa ima?
Takrat je prevladalo mnenje, da imamo doma v Luki Slabetu izjemnega strokovnjaka, kar je ne nazadnje pozneje potrdil tudi sam s statusom, ki ga ima zdaj onkraj luže. Težko je soditi, toda morda smo takrat Luko nekoliko prezgodaj postavili v tako zahtevno vlogo, ne glede na to pa je svoje delo opravil izjemno korektno. Takrat smo zasledovali rešitev iz domačih logov, pozneje pa smo se odločili, da pogledamo tudi prek teh okvirov in naslednja izbira je bil Giani.
Sta se s Slobodanom Kovačem po prekinitvi sodelovanja usedla in premlela opravljeno?
S Kovačem sva nazadnje osebno govorila po lanskem SP, pozneje je bila najina komunikacija zgolj pisna in telefonska. Moram pa poudariti, da smo se razšli v korektnih odnosih, skupaj smo ocenili, da je skupna energija verjetno izčrpana in je prav, da nadaljujemo vsak svojo pot.
Letos imamo pravo priložnost, da si na reprezentančni ravni povrnemo status, ki smo si ga nekoč že zagotovili.
Kakšen je rezultatski cilj na EP?
Imate kakšno lažje vprašanje?
Imam. Kako napolniti Stožice?
No, med tema dvema vprašanjema pa res težko izberem (smeh). Glede rezultatskega cilja: želel bi si, da gremo na domačih tekmah do konca. In to je na nek način tudi odgovor na naslednje vprašanje. Prepričan sem, da bomo z uspešnimi igrami napolnili tudi Stožice, ne nazadnje že predprodaja vstopnic nakazuje, da bo prvenstvo dobro obiskano.
Letos čaka EP tudi članice, ki bodo globoko v senci moških. Škoda, kajne?
Upam, da ne, glede na to, da se termini ne prekrivajo. Upam, da bodo dekleta tako v prvem obdobju, ko bodo sodelovala v srebrni evropski ligi, kot tudi pozneje ob drugem igranju na EP deležna prave pozornosti, ki si jo s svojim razvojem in kakovostjo, ki jo kažejo v zadnjem obdobju, zaslužijo.
In kako bo zveza ob tako intenzivnem letu za člane zmogla poskrbeti še za vse ostale deležnike – za članice, mlajše selekcije, odbojko na mivki, odbojko sede ...?
Res je to izjemno intenzivno obdobje. Do neke mere smo se okrepili z novimi kadri, pri promocijskih in marketinških obveznostih tudi z agencijo. Ne odstopamo pa niti za milimeter, da moramo kljub vsem organizacijskim izzivom, ki jih imamo pred seboj, zagotoviti optimalno kakovostne razmere in nemoteno sodelovanje, igranje in treniranje tudi vsem ostalim selekcijam.
Kakšni so danes vaši odnosi z Mednarodno odbojkarsko zvezo (FIVB)?
V zadnjem času so se otoplili. V obdobju, ko smo bili izključeni iz svetovne lige, je bilo kar precej težav. Za nami je bilo zelo hladno medsebojno obdobje, ki smo ga pozneje postopoma ogrevali, zdaj pa so se z dodelitvijo kvalifikacijskega turnirja za ligo narodov in tudi nekaterimi drugimi pozitivnimi potezami svetovne zveze odnosi bistveno izboljšali, normalizirali. Tudi glede sodelovanja pri kvalifikacijskem turnirju so odzivi ugodni, imamo permanentno podporo generalnega sekretarja FIVB Fabia Azeveda in podpredsednika Aleksandra Boričića. Oba sta nam na razpolago vselej, kadar ju potrebujemo. Sicer pa na operativni ravni tako moji sodelavci kot tudi predstavniki FIVB korektno sodelujejo, priprave tečejo popolnoma nemoteno.
V kakšni kondiciji je ta čas Odbojkarska zveza Slovenije?
Ocenjujem, da na OZS ob kadrovski zasedbi, ki jo premoremo – vendarle smo majhna zveza –, poskušamo narediti vse, da bi iz leta v leto odbojko v Sloveniji dvigali na višjo raven. Če začnem pri pomanjkljivostih: želel bi si, da bi imeli nekoliko več možnosti za pomoč našim domačim klubom, da bi nekoliko izdatneje podprli ligo, da bi vse leto zagotavljali televizijske prenose. Teh možnosti zaradi finančnih omejitev seveda nimamo. Sicer pa je v moji glavi vselej le ena prioriteta, pa tudi če moramo kdaj zaradi tega prek sebe – torej da vedno, kadar imamo možnost, v prvi vrsti zasledujemo rezultat, še preden začnemo z nekimi silnimi omejitvami in restrikcijami. Mislim, da se nam je to v zadnjem obdobju obrestovalo. Ne nazadnje pa ocenjujem, da bo letošnje leto tisto, ko bomo skozi vsa močna tekmovanja, na katerih bomo sodelovali, tudi dokončno finančno stabilizirali zvezo.
In ko se bo leto 2019 nagibalo h koncu, v kakšnem primeru ga boste ocenili kot uspešno?
Dve kategoriji je treba upoštevati pri ocenjevanju uspešnosti. Prva je organizacijski vidik. Tukaj, glede na trenutno stopnjo pripravljenosti, tudi v primerjavi s preostalimi državami, ni nobenega strahu, da prvenstvo in vsa druga letošnja tekmovanja ne bi bili dobro organizirani. Drugi vidik pa je tekmovalni oziroma rezultatski, prav je, da imamo visoke ambicije. Pri fantih je eden od prvih ciljev uvrstitev v svetovno ligo narodov, kamor – kot sem prepričan – tudi sodimo. Glede na skupino v kvalifikacijah za OI je težko kaj posebnega napovedovati, verjetno pa lahko presenetimo v drugem krogu. Na EP pa, kot že rečeno, upam, da se bomo pred domačimi gledalci prebili do konca in tekmovanje končali v Parizu. Pri članicah je eno EP že za nami, zdaj je pred ekipo drugo s spremenjenim formatom, s 24 namesto dosedanjih 16 reprezentanc udeleženk, in čas je, da na prvenstvu dosežemo tudi prve zmage.
