Neulovljiv je kot njegov »prijatelj« Rossi pred 13 leti
Marc Marquez je tako kot Italijan osvojil pet lovorik v prvih šestih sezonah v razredu motogp, a s slabšim iztržkom na dirkah.
Odpri galerijo
Marcu Marquezu je spodletelo le leta 2015, ko je bil tretji za Jorgejem Lorenzom in Valentinom Rossijem. FOTO: AFP
Ljubljana – Z nedeljsko zmago na VN Japonske si Marc Marquez ni le zagotovil petega naslova svetovnega prvaka v elitnem razredu motogp, temveč je spodbudil številne primerjave. Da bi lahko postal najuspešnejši motorist vseh časov, ga čaka še veliko dela, toda pri pičlih 25 letih je na tretjem mestu vseh časov, kar je vsekakor odlično izhodišče.
Potem ko je že tri dirke pred koncem sezone vnovič razblinil upe Andree Doviziosa, ga vse bolj spremlja prepričanje, da lahko Marqueza premaga le – Marquez. V tej sezoni je dobil osem od 15 preizkušenj, se še petkrat prebil med prvo trojico in le dvakrat ostal brez točk, tako da je doslej zbral le dve točki manj kot s končnim izkupičkom iz sezon 2016 in 2017. Po številu zmag pa zaostaja le za sanjskim letom 2014, v katerem je bil najhitrejši kar 13-krat; med drugim na uvodnih desetih dirkah zapored. A ker je takšno pogledovanje v zrcalo že kar dolgočasno, ga lahko popestri iskanje vzporednic z možem, ki je zbral še več zmag in naslovov kot Marquez, je še vedno dejaven in celo odkrito priznava, da prezira Špančevo predrznost. Letos ga najdemo na tretji stopnički SP, čeprav pravi, da bržkone še nikoli ni imel tako nekonkurenčnega motorja.
Valentino Rossi je sedemkratni šampion kraljevskega razreda, vštevši trofeji do 125 in 200 ccm ima v lasti devet svetovnih lovorik. Nedavno je izjavil, da ga ne skrbi, ker bo Marquez nekega dne verjetno presegel njegove dosežke. Ali pa tudi ne. Čas namreč prinaša nepričakovane zasuke. Tudi Italijan je bil v svojih prvih šestih sezonah v najmočnejši konkurenci (2000-05) kar petkrat prvak in pri tem prekašal številke zdajšnjega šampiona. Na 98 dirkah je zbral 53 zmag (54-odstotna uspešnost), se 81-krat uvrstil med prvo trojico (83 %) in zbral 1930 točk od 2438 možnih (79 %); največ 367 leta 2005 (86 % možnih), ko je dobil 11 dirk, enako kot v letih 2001 in 2002. Toda od 26. do 39. leta starosti je bil prvak le še dvakrat, v oddaljenih letih 2008 in 2009.
Tudi Marquezova bera v prvih šestih sezonah v razredu motogp je impresivna, a za malenkost manj kot Rossijeva: 43 zmag na 105 dirkah (41 %), 75-krat na odru (71 %), 1201 točka od 2600 dosegljivih (46 %), največ 362 leta 2014 (80 %). Kaj mu je še namenila usoda, lahko le ugibamo. Pričakujemo lahko, da bo osebnostno dozorel in temu prilagodil slog vožnje, ki ga njegovi tekmeci običajno ocenijo z besedama »divji« in »nevaren« ter s kopico kletvic. Letos je denimo zmanjšal število padcev na dirkah in uradnih treningih z lanskih 27 na še vedno visokih 18, a vselej ostal s celimi kostmi, toda sreča ga verjetno ne bi spremljala v nedogled. Izziv v rokavu je tudi zamenjava moštva, ne le zaradi popestritve delovnega okolja. Španec sicer pravi, da pri Hondi uživa, a morda bo prišel trenutek, ko ne bo želel ponoviti zgodbe Michaela Doohan, njegovega predhodnika pri japonskem proizvajalcu in prav tako petkratnega šampiona, ki je moral poslušati, da zna zmagovati le z enim in istim motorjem.
Za začetek novega obdobja bo moral Marquez prihodnje leto sodelovati in tekmovati ob enaki tehnični podpori s Jorgejem Lorenzom. S trikratnim svetovnim prvakom, s katerim sta bila zelo pogosto na različnih valovnih dolžinah. »Jorge ni le velik dirkač, kot sam pravi, je prvak. Zmagoval je na aprilii, yamahi in ducatiju, zato bo zelo hiter tudi na hondi. Videli bomo, kako nama bo šlo, toda če bova dobro sodelovala, bova zagrenila življenje vsem drugim članom motociklistične karavane,« je prepričan Marquez, ki se bo vsaj še eno sezono boril tudi z Rossijem. Možnosti, da bi lahko otoplila odnose in se znova začela pogovarjati, so resda zelo majhne, saj sta si kljub starostni razliki preveč podobna in hkrati različna. Oba bi storila vse, da bi zmagala, sovražita poraze in vse, ki jima lahko prekrižajo načrte. Italijan se ob Marquezovem nizu na dirkah in v psiholoških bitkah prvič v karieri čuti ponižanega. Marquez medtem svoje šibkejše točke skriva za samozavestjo in širokimi nasmeški. Predvsem pa nikoli in nikomur ne prizna, da je storil napako ali ogrozil sebe in druge. Je greh biti najhitrejši?
Potem ko je že tri dirke pred koncem sezone vnovič razblinil upe Andree Doviziosa, ga vse bolj spremlja prepričanje, da lahko Marqueza premaga le – Marquez. V tej sezoni je dobil osem od 15 preizkušenj, se še petkrat prebil med prvo trojico in le dvakrat ostal brez točk, tako da je doslej zbral le dve točki manj kot s končnim izkupičkom iz sezon 2016 in 2017. Po številu zmag pa zaostaja le za sanjskim letom 2014, v katerem je bil najhitrejši kar 13-krat; med drugim na uvodnih desetih dirkah zapored. A ker je takšno pogledovanje v zrcalo že kar dolgočasno, ga lahko popestri iskanje vzporednic z možem, ki je zbral še več zmag in naslovov kot Marquez, je še vedno dejaven in celo odkrito priznava, da prezira Špančevo predrznost. Letos ga najdemo na tretji stopnički SP, čeprav pravi, da bržkone še nikoli ni imel tako nekonkurenčnega motorja.
Valentino Rossi je sedemkratni šampion kraljevskega razreda, vštevši trofeji do 125 in 200 ccm ima v lasti devet svetovnih lovorik. Nedavno je izjavil, da ga ne skrbi, ker bo Marquez nekega dne verjetno presegel njegove dosežke. Ali pa tudi ne. Čas namreč prinaša nepričakovane zasuke. Tudi Italijan je bil v svojih prvih šestih sezonah v najmočnejši konkurenci (2000-05) kar petkrat prvak in pri tem prekašal številke zdajšnjega šampiona. Na 98 dirkah je zbral 53 zmag (54-odstotna uspešnost), se 81-krat uvrstil med prvo trojico (83 %) in zbral 1930 točk od 2438 možnih (79 %); največ 367 leta 2005 (86 % možnih), ko je dobil 11 dirk, enako kot v letih 2001 in 2002. Toda od 26. do 39. leta starosti je bil prvak le še dvakrat, v oddaljenih letih 2008 in 2009.
Španec je uspeh proslavil tako na progi v Motegiju kot ob njej. FOTO: AFP
Kako z Lorenzom?
Tudi Marquezova bera v prvih šestih sezonah v razredu motogp je impresivna, a za malenkost manj kot Rossijeva: 43 zmag na 105 dirkah (41 %), 75-krat na odru (71 %), 1201 točka od 2600 dosegljivih (46 %), največ 362 leta 2014 (80 %). Kaj mu je še namenila usoda, lahko le ugibamo. Pričakujemo lahko, da bo osebnostno dozorel in temu prilagodil slog vožnje, ki ga njegovi tekmeci običajno ocenijo z besedama »divji« in »nevaren« ter s kopico kletvic. Letos je denimo zmanjšal število padcev na dirkah in uradnih treningih z lanskih 27 na še vedno visokih 18, a vselej ostal s celimi kostmi, toda sreča ga verjetno ne bi spremljala v nedogled. Izziv v rokavu je tudi zamenjava moštva, ne le zaradi popestritve delovnega okolja. Španec sicer pravi, da pri Hondi uživa, a morda bo prišel trenutek, ko ne bo želel ponoviti zgodbe Michaela Doohan, njegovega predhodnika pri japonskem proizvajalcu in prav tako petkratnega šampiona, ki je moral poslušati, da zna zmagovati le z enim in istim motorjem.
Za začetek novega obdobja bo moral Marquez prihodnje leto sodelovati in tekmovati ob enaki tehnični podpori s Jorgejem Lorenzom. S trikratnim svetovnim prvakom, s katerim sta bila zelo pogosto na različnih valovnih dolžinah. »Jorge ni le velik dirkač, kot sam pravi, je prvak. Zmagoval je na aprilii, yamahi in ducatiju, zato bo zelo hiter tudi na hondi. Videli bomo, kako nama bo šlo, toda če bova dobro sodelovala, bova zagrenila življenje vsem drugim članom motociklistične karavane,« je prepričan Marquez, ki se bo vsaj še eno sezono boril tudi z Rossijem. Možnosti, da bi lahko otoplila odnose in se znova začela pogovarjati, so resda zelo majhne, saj sta si kljub starostni razliki preveč podobna in hkrati različna. Oba bi storila vse, da bi zmagala, sovražita poraze in vse, ki jima lahko prekrižajo načrte. Italijan se ob Marquezovem nizu na dirkah in v psiholoških bitkah prvič v karieri čuti ponižanega. Marquez medtem svoje šibkejše točke skriva za samozavestjo in širokimi nasmeški. Predvsem pa nikoli in nikomur ne prizna, da je storil napako ali ogrozil sebe in druge. Je greh biti najhitrejši?
