Oddaljeni so časi podvigov v vodi
Evropsko prvenstvo v Budimpešti brez gledalcev odskočna deska za olimpijske igre.
Odpri galerijo
Katja Fain bo osrednji adut slovenske reprezentance v Budimpešti.
FOTO: Tomi Lombar/Delo
Obstajajo okolja, v katerih imajo določene športne panoge prav poseben ugled in odmev – košarka v Litvi, hokej na Češkem, Slovaškem ali Finskem, smučarski tek na Norveškem in plavanje pri naših vzhodnih sosedih na Madžarskem. In tako natanko 95 let po prvem prvenstvu stare celine v plavanju očarljivo lepa madžarska metropola spet gosti veliko tekmovanje. Pravzaprav tokrat odskočno desko za olimpijske igre v Tokiu. V Budimpešti bo od danes do nedelje nastopilo devet slovenskih reprezentantov, cilji naše izbrane vrste so krepko nižji kot v preteklosti ...
Tudi manj poučeni spremljevalci plavalnega utripa pri nas dobro vedo, da se oddaljujejo časi uspehov Sare Isaković, Petra Mankoča, Matjaža Markiča, Anje Klinar ali denimo nazadnje koroškega dvojca Damir Dugonjić-Tjaša Oder. Slednja je bila sicer dolgo vodilna slovenska plavalka v pričakovanju prav tega evropskega prvenstva in nato olimpijskih iger, toda to bi bilo res tako, če bi obe tekmovanji izpeljali v načrtovanem letu 2020. Zlovešči virus pa je takrat svet prikrojil po svoje, Korošica, bronasta na EP pred petimi leti v Londonu, pa je ob poškodbi pomahala vrhunskemu športu v slovo. Pomagala bo pri domačem Fužinarju, obenem pa se ukvarjala z družinskim poslom predelave in prodaje perutnine.
Če sodimo po vsem videnem v zadnjih tednih priprav naših udeležencev prvenstva je zdaj najmočnejši adut slovenske vrste Katja Fain. Pred dnevi si je na odprtem prvenstvu Slovaške v Bratislavi priplavala osebni rekord na 1500 m prosto, s tem bi lahko v Budimpešti merila na nastop v finalu osmerice. V lov za olimpijsko normo se bosta spustili obetavna Ljubljančanka Neža Klančar in izkušena Tjaša Vozel, plavalka kranjske Zvezde.
Melbourne in Rim sta denimo v zadnjem obdobju priredila odmevni svetovni prvenstvi. A prav nikjer, ko gre za plavanje in druge panoge v bazenu in jezeru za maratonske nastope, ni bilo takšne vznesenosti okolja kot v Budimpešti, ko je pred štirimi leti gostila izjemno svetovno prvenstvo v takrat povsem novi Donavski areni. Ta bo prizorišče tekmovanja tudi v naslednjih dneh, toda žal na tribunah najsodobnejšega plavalnega objekta stare celine ne bo občinstva.
Resda stanje pandemije na Madžarskem v zadnjih tednih razkriva spodbudne izide, po precepljenosti je prebivalstvo te dežele v evropskem vrhu, vseeno pa prireditelji skupaj z Evropsko plavalno zvezo niso ničesar hoteli prepustiti naključju. Povsem drugače bo sicer čez en mesec, ko bo Budimpešta eno od prizorišč spektakularnega nogometnega eura, v Puskas Areni, osrednjem štadionu v državi, pa bo dovoljen obisk 67.000 gledalcev, kolikor znaša zmogljivost tribun.
Slovenska reprezentanca na EP – ženske: Katja Fain (Branik Maribor; 200, 400 in 1500 m prosto), Neža Klančar (Olimpija; 50 in 100 m prosto, 50 m delfin), Tjaša Vozel (Zvezda Kranj; 50, 100 in 200 m prsno), Janja Šegel (Fužinar; 50, 100 in 200 m prosto; 50, 100 in 200 m hrbtno), Tjaša Pintar (Radovljica; 100 in 200 m prosto), Daša Tušek (Fužinar; 400, 800 in 1500 m prosto); moški: Martin Bau (Branik; 400 in 800 m prosto), Sašo Boškan (Triglav; 50, 100 in 200 m hrbtno; 100 in 200 m prosto), Primož Šenica Pavletič (Ljubljana; 100 in 200 m hrbtno).
Tudi manj poučeni spremljevalci plavalnega utripa pri nas dobro vedo, da se oddaljujejo časi uspehov Sare Isaković, Petra Mankoča, Matjaža Markiča, Anje Klinar ali denimo nazadnje koroškega dvojca Damir Dugonjić-Tjaša Oder. Slednja je bila sicer dolgo vodilna slovenska plavalka v pričakovanju prav tega evropskega prvenstva in nato olimpijskih iger, toda to bi bilo res tako, če bi obe tekmovanji izpeljali v načrtovanem letu 2020. Zlovešči virus pa je takrat svet prikrojil po svoje, Korošica, bronasta na EP pred petimi leti v Londonu, pa je ob poškodbi pomahala vrhunskemu športu v slovo. Pomagala bo pri domačem Fužinarju, obenem pa se ukvarjala z družinskim poslom predelave in prodaje perutnine.
Natanko 95 let po prvem EP plavalni spektakel v Budimpešti.
Za Slovenijo devet reprezentantov, kolajne nihče ne omenja.
Neža Klančar in Tjaša Vozel bosta lovili olimpijsko normo.
Za Slovenijo devet reprezentantov, kolajne nihče ne omenja.
Neža Klančar in Tjaša Vozel bosta lovili olimpijsko normo.
Če sodimo po vsem videnem v zadnjih tednih priprav naših udeležencev prvenstva je zdaj najmočnejši adut slovenske vrste Katja Fain. Pred dnevi si je na odprtem prvenstvu Slovaške v Bratislavi priplavala osebni rekord na 1500 m prosto, s tem bi lahko v Budimpešti merila na nastop v finalu osmerice. V lov za olimpijsko normo se bosta spustili obetavna Ljubljančanka Neža Klančar in izkušena Tjaša Vozel, plavalka kranjske Zvezde.
Veličastna Donavska arena brez občinstva
Melbourne in Rim sta denimo v zadnjem obdobju priredila odmevni svetovni prvenstvi. A prav nikjer, ko gre za plavanje in druge panoge v bazenu in jezeru za maratonske nastope, ni bilo takšne vznesenosti okolja kot v Budimpešti, ko je pred štirimi leti gostila izjemno svetovno prvenstvo v takrat povsem novi Donavski areni. Ta bo prizorišče tekmovanja tudi v naslednjih dneh, toda žal na tribunah najsodobnejšega plavalnega objekta stare celine ne bo občinstva.
Resda stanje pandemije na Madžarskem v zadnjih tednih razkriva spodbudne izide, po precepljenosti je prebivalstvo te dežele v evropskem vrhu, vseeno pa prireditelji skupaj z Evropsko plavalno zvezo niso ničesar hoteli prepustiti naključju. Povsem drugače bo sicer čez en mesec, ko bo Budimpešta eno od prizorišč spektakularnega nogometnega eura, v Puskas Areni, osrednjem štadionu v državi, pa bo dovoljen obisk 67.000 gledalcev, kolikor znaša zmogljivost tribun.
Slovenska reprezentanca na EP – ženske: Katja Fain (Branik Maribor; 200, 400 in 1500 m prosto), Neža Klančar (Olimpija; 50 in 100 m prosto, 50 m delfin), Tjaša Vozel (Zvezda Kranj; 50, 100 in 200 m prsno), Janja Šegel (Fužinar; 50, 100 in 200 m prosto; 50, 100 in 200 m hrbtno), Tjaša Pintar (Radovljica; 100 in 200 m prosto), Daša Tušek (Fužinar; 400, 800 in 1500 m prosto); moški: Martin Bau (Branik; 400 in 800 m prosto), Sašo Boškan (Triglav; 50, 100 in 200 m hrbtno; 100 in 200 m prosto), Primož Šenica Pavletič (Ljubljana; 100 in 200 m hrbtno).
