Pogačarju čast po petih mesecih, rokometaši čakali 17 let
Ob rekordnem številu nominacij virtualno razdeljenih maksimalno število Bloudkovih nagrad in plaket. Vrednost bi morala biti bolj primerljiva s Prešernovo.
Odpri galerijo
Po 17 letih od osvojitve brona v dvorani Tivoli so slovenski rokometaši prejeli Bloudkovo nagrado. FOTO: Dejan Javornik
Od leta 1965 podeljujejo Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje v športu, zaradi epidemije covida-19 je letos prireditev prvič potekala prek spleta. Za koronsko leto 2020 so razdelili maksimalno število nagrad, štiri, in dvanajst plaket. Nagrade so vredne 9000 evrov, plakete 3000 evrov, novi predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj pravi, da bi nagrada morala biti bolj primerljiva s Prešernovo nagrado v kulturi.
Prestižno nagrado za vrhunski dosežek so virtualno prejeli kolesar Tadej Pogačar, zmagovalec lanske dirke po Franciji, in člani moške rokometne reprezentance za srebrno kolajno na domačem EP 2004. Pogačar je tako nasledil kolega Primoža Rogliča, ki je bil izbran za športnika leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.
V rokometni ekipi selektorja Toneta Tislja, ki je v Tivoliju priznala premoč samo Nemčiji, so bili takrat Ognjen Backović, Branko Bedeković, Boštjan Ficko, Zoran Jovičić, Andrej Kastelic, Vid Kavtičnik, Beno Lapajne, Zoran Lubej, Aleš Pajović, Dušan Podpečan, Roman Pungartnik, Ivan Simonović, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec in Uroš Zorman. Dolgo so rokometaši trdili, da se jim je zgodila krivica, ker niso kot prva reprezentanca z odličjem dobili Bloudkove nagrade.
Bloudkovo nagrado je sicer za izjemen mednarodni športni dosežek leta 2017 prejela rokometna reprezentanca, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila bron.
Nagrado za življenjsko delo pa sta dobili Marjeta Kovač in Polonca Sladič. Kovačeva, redna profesorica na Fakulteti za šport, je več kot 45 let predana športu, kot trenerka številnim generacijam športne gimnastike in akrobatike, mednarodna sodnica, kot članica strokovnih in znanstvenih združenjih doma in v tujini ter avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih gradiv.
Sladičeva se je strelstvu zapisala pred več kot 40 leti, po končani tekmovalni karieri se je z enako strastjo in odgovornostjo posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu v strelstvu in športu invalidov.
Pakete so prejeli alpinistična naveza Luka Stražar in Aleš Česen, potapljačica na vdih Alenka Artnik, nekdanji košarkar in nato trener ter športni delavec Miran Jerman, novinarja Primož Kališnik in Tonček (Anton) Gider, Janko Rožman za uspešno, pestro in kakovostno šolsko ter rekreativno športno dejavnost na Pomurskem, mlada biatlonca Alex Cisar in Lovro Planko, slednji tudi smučarski tekač, zdravnica in tudi sama odlična športnica Nada Rotovnik Kozjek, poklicni pilot Slavko Avi Šorn, nekdanji judoist, pozneje trener in športni delavec Vlado Čuš ter trener in selektor slovenske reprezentance v namiznem tenisu za slepe Gregor Habjan.
Na odbor za podelitev letošnjih nagrad in priznanj je prispelo kar 88 vlog za 71 nominirancev. Za nagrade je bilo podanih 46 predlogov, za plakete pa 27. To je največ v zadnjih letih in skoraj dvakrat več kot na primer leta 2014, je pojasnil Grošelj, ki si obeta, da bo prihodnje leto prireditev spet potekala v živo in po možnosti s prenosom na nacionalni televiziji.
»Izbirati med vrhunskimi športniki in športnimi delavci je zelo nehvaležno delo, pravzaprav misija nemogoče. Ampak morali smo se odločiti po najboljših namenih in merilih,« je še povedal Grošelj, njegova desna roka je nekdanja Bloudkova nagrajenka (1987) Mateja Svet.
Lani sta Bloudkovo nagrado osvojila Pogačarjev kolega Primož Roglič in kajakašica Eva Terčelj.
Obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje delali v dobro slovenskega športa, rada pa bi pozvala odločevalce, da prisluhnejo strokovnim izhodiščem za čimprejšnje odprtje športa in mu v teh težkih časih tudi finančno pomagajo.
Marjeta Kovač
Marjeta Kovač
Prestižno nagrado za vrhunski dosežek so virtualno prejeli kolesar Tadej Pogačar, zmagovalec lanske dirke po Franciji, in člani moške rokometne reprezentance za srebrno kolajno na domačem EP 2004. Pogačar je tako nasledil kolega Primoža Rogliča, ki je bil izbran za športnika leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.
V rokometni ekipi selektorja Toneta Tislja, ki je v Tivoliju priznala premoč samo Nemčiji, so bili takrat Ognjen Backović, Branko Bedeković, Boštjan Ficko, Zoran Jovičić, Andrej Kastelic, Vid Kavtičnik, Beno Lapajne, Zoran Lubej, Aleš Pajović, Dušan Podpečan, Roman Pungartnik, Ivan Simonović, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec in Uroš Zorman. Dolgo so rokometaši trdili, da se jim je zgodila krivica, ker niso kot prva reprezentanca z odličjem dobili Bloudkove nagrade.
Bloudkovo nagrado je sicer za izjemen mednarodni športni dosežek leta 2017 prejela rokometna reprezentanca, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila bron.
Tadej Pogačar se je lani z zmago na največji tritedenski etapni dirki na svetu Tour de France izstrelil med kolesarske zvezde. FOTO: Foto Christophe Ena/AFP
Nagrado za življenjsko delo pa sta dobili Marjeta Kovač in Polonca Sladič. Kovačeva, redna profesorica na Fakulteti za šport, je več kot 45 let predana športu, kot trenerka številnim generacijam športne gimnastike in akrobatike, mednarodna sodnica, kot članica strokovnih in znanstvenih združenjih doma in v tujini ter avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih gradiv.
Sladičeva se je strelstvu zapisala pred več kot 40 leti, po končani tekmovalni karieri se je z enako strastjo in odgovornostjo posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu v strelstvu in športu invalidov.
Ducat plaket
Dr. Marjeta Kovač je več kot 45 let predana športu v najširšem pomenu besede. FOTO: Mavric Pivk
Šport kot način bivanja
»Zame je šport ena od oblik bivanja, na več področjih. Za dokazovanje sposobnosti, premagovanje lastnih težav, tudi zdravstvenih. V tem modernem času gre v športu kot od nekdanj tudi za tekmovanje, je pa tudi posel, je služba in je seveda tudi tržno blago,« je svoj vidik športa v oddaji podal Miro Cerar, nekdanji predsednik odbora za podelitev Bloudkovih priznanj, ki ga je zdaj nasledil Viktor Grošelj. V oddaji so pomen športa predstavili tudi še nekateri drugi sedanji in nekdanji slovenski vrhunski športniki, Brane Oblak, Peter Prevc, Tine Urnaut, Petra Majdič.Rekordno število kandidatur
Polonca Sladič se je po končani tekmovalni karieri posvetila trenerskemu in organizacijskemu delu v strelstvu in športu invalidov. FOTO: Igor Modic
Na Rokometni zvezi Slovenije smo počaščeni, da je slovenski rokomet v zelo kratkem obdobju, po priznanju za športno ekipo leta 2020, prejel novo laskavo priznanje. To priznanje nam je še toliko bolj pri srcu, saj je v preteklih letih Predsedstvo RZS moško izbrano vrsto iz leta 2004 za prejemnico Bloudkove nagrade predlagalo že večkrat. Ta reprezentanca je osvojila prvo slovensko medaljo v kolektivnih športih na največjih tekmovanjih, obenem pa dokončno postavila temelje slovenskega rokometa na mednarodnem prizorišču, zato si je Bloudkovo nagrado preprosto zaslužila.
Franjo Bobinac, predsednik RZS
Franjo Bobinac, predsednik RZS
»Izbirati med vrhunskimi športniki in športnimi delavci je zelo nehvaležno delo, pravzaprav misija nemogoče. Ampak morali smo se odločiti po najboljših namenih in merilih,« je še povedal Grošelj, njegova desna roka je nekdanja Bloudkova nagrajenka (1987) Mateja Svet.
Lani sta Bloudkovo nagrado osvojila Pogačarjev kolega Primož Roglič in kajakašica Eva Terčelj.
