S 55 leti v statistiko SP v Koreji kot najstarejši zmagovalec
Strelca Rajmond Debevec in Boštjan Maček ob koncu sezone že razmišljata o novi.
Odpri galerijo
Rajmonda Debevca so ob naslovu svetovnega prvaka pričakali najzvestejši navijači. FOTO: Blaž Samec/Delo
Slovenski strelci so povečini zaokrožili tekmovalno sezono. Resda nikomur ni uspelo izkoristiti prve priložnosti za olimpijske kvote, a pustili so pečat. Najbolj sta v finišu odmevala naslova svetovnega prvaka Rajmonda Debevca s puško velikega kalibra in evropskega Boštjana Mačka v trapu.
Za Debevca je bilo svetovno prvenstvo v Južni Koreji – priredijo ga vsaka štiri leta – deseto na njegovi bogati športni poti. Iz Azije se je 55-letnik vrnil kot najstarejši zmagovalec na prvenstvu. »Naslednji na lestvici jih šteje 48, potem pa ni bilo nikogar, ki bi imel več kot 40 let,« je razkril. Kolajna v sicer neolimpijski disciplini veliki kaliber leže 300 m mu veliko pomeni, pravi lastnik treh olimpijskih odličij.
»Ampak ni take evforije, kot ko sem bil mlajši,« je priznal sogovornik, ki ima za sabo osem olimpijskih iger. Njegov največji cilj je uvrstitev na devete, vendar se zaveda, da ga čaka težka naloga. Disciplino, v kateri je nazadnje osvojil olimpijsko odličje, malokalibrska puška leže, so odstranili iz olimpijskega programa, zato so se njegove možnosti še zmanjšale: »OI so moja velika želja, bo pa to težko uresničiti.«
V zadnjem času se največ dokazuje z neolimpijsko puško velikega kalibra. Glede na starost si je namreč poiskal disciplino, za katero čuti, da ima še možnosti za vidne dosežke. »Naslov svetovnega prvaka ni plod trenutnega navdiha, ampak dobrega večletnega dela in podpore. Razmere v Changwonu so bile zelo zahtevne, kar mi je koristilo, saj se mlajši strelci v njih ne znajdejo najbolje. Do naslova so mi pomagale dolgoletne izkušnje v močnem vetru,« je povedal sogovornik, ki treninga z velikokalibrsko puško v Sloveniji ne more izvajati. A zanj zadostuje vadba z malokalibrsko. »Tehnično je streljanje enako, taktika pa se od strelišča do strelišča razlikuje. Streljam tudi na simulatorju,« je dejal.
Konec oktobra ga čaka še finale sezone evropskega pokala, začel pa je že pripravo materiala za novo sezono, saj bo moči usmeril v malokalibrsko puško trojni položaj. »Ta disciplina je moja edina možnost za olimpijsko vozovnico.«
K njej se ozira tudi Boštjan Maček v trapu, ki je letos poskrbel za odlično vrnitev po hudi poškodbi kolena. »Nisem si mislil, da se lahko vrnem v takšnem slogu,« je dejal in se zahvalil družini za podporo v težkih trenutkih. Avgusta je v Avstriji dosegel rezultat kariere, postal je evropski prvak. »Tisti vikend je bil zares moj. Vse mi je ustrezalo – strelišče, ki ga že poznam, vidljivost, tekmo sem od prve do zadnje serije dobro izpeljal, v veliko pomoč mi je bila sestra Jasmina, ki sem jo treniral, prvič sem na EP nastopil s sinom, skratka vse to je sprožilo visoko motivacijo. Pride obdobje, ko se zbranost in forma 'poklopita'. In pride tudi rezultat,« je bil zadovoljen Prekmurec.
Na SP pa mu ni uspelo tisto, kar si je zamislil. Tekmovanje je prišlo na spored prehitro. »Zmaga na EP je odnesla tudi nekaj energije. Vrnil sem se v službo, dan pred odhodom v Južno Korejo sem še delal. Na prizorišču SP sem dobro treniral, a prave energije in zbranosti ni bilo. Želel sem dober rezultat, a sem se mučil. Na EP je bilo povsem drugače, tam sem užival brez napora,« je poudaril Maček, ki že, čeprav še ni končal tekmovalnega ritma, enako kot Debevec, pogleduje k letu 2019.
»Vsaka tekma za svetovni pokal bo ponudila olimpijske kvote, prav tako tudi evropske igre in evropsko prvenstvo. Na voljo jih je še enajst,« je dejal sogovornik, ki si bo sezono zapomnil tudi po evropskem rekordu, ki ga je dosegel z ekipo.
Za Debevca je bilo svetovno prvenstvo v Južni Koreji – priredijo ga vsaka štiri leta – deseto na njegovi bogati športni poti. Iz Azije se je 55-letnik vrnil kot najstarejši zmagovalec na prvenstvu. »Naslednji na lestvici jih šteje 48, potem pa ni bilo nikogar, ki bi imel več kot 40 let,« je razkril. Kolajna v sicer neolimpijski disciplini veliki kaliber leže 300 m mu veliko pomeni, pravi lastnik treh olimpijskih odličij.
»Ampak ni take evforije, kot ko sem bil mlajši,« je priznal sogovornik, ki ima za sabo osem olimpijskih iger. Njegov največji cilj je uvrstitev na devete, vendar se zaveda, da ga čaka težka naloga. Disciplino, v kateri je nazadnje osvojil olimpijsko odličje, malokalibrska puška leže, so odstranili iz olimpijskega programa, zato so se njegove možnosti še zmanjšale: »OI so moja velika želja, bo pa to težko uresničiti.«
Izkušnje nad mladost
V zadnjem času se največ dokazuje z neolimpijsko puško velikega kalibra. Glede na starost si je namreč poiskal disciplino, za katero čuti, da ima še možnosti za vidne dosežke. »Naslov svetovnega prvaka ni plod trenutnega navdiha, ampak dobrega večletnega dela in podpore. Razmere v Changwonu so bile zelo zahtevne, kar mi je koristilo, saj se mlajši strelci v njih ne znajdejo najbolje. Do naslova so mi pomagale dolgoletne izkušnje v močnem vetru,« je povedal sogovornik, ki treninga z velikokalibrsko puško v Sloveniji ne more izvajati. A zanj zadostuje vadba z malokalibrsko. »Tehnično je streljanje enako, taktika pa se od strelišča do strelišča razlikuje. Streljam tudi na simulatorju,« je dejal.
Konec oktobra ga čaka še finale sezone evropskega pokala, začel pa je že pripravo materiala za novo sezono, saj bo moči usmeril v malokalibrsko puško trojni položaj. »Ta disciplina je moja edina možnost za olimpijsko vozovnico.«
Takole sta Boštjan Maček in Rajmond Debevec na današnji novinarski konferenci na strelišču v Ljubljani v družbi reprezentančnih kolegov zarezala v torti, ki so jima ju namenili pri strelski zvezi. FOTO: Mojca Finc/Delo
EP užitek, SP mučenje
K njej se ozira tudi Boštjan Maček v trapu, ki je letos poskrbel za odlično vrnitev po hudi poškodbi kolena. »Nisem si mislil, da se lahko vrnem v takšnem slogu,« je dejal in se zahvalil družini za podporo v težkih trenutkih. Avgusta je v Avstriji dosegel rezultat kariere, postal je evropski prvak. »Tisti vikend je bil zares moj. Vse mi je ustrezalo – strelišče, ki ga že poznam, vidljivost, tekmo sem od prve do zadnje serije dobro izpeljal, v veliko pomoč mi je bila sestra Jasmina, ki sem jo treniral, prvič sem na EP nastopil s sinom, skratka vse to je sprožilo visoko motivacijo. Pride obdobje, ko se zbranost in forma 'poklopita'. In pride tudi rezultat,« je bil zadovoljen Prekmurec.
Boštjan Maček se je vrnil po hudi poškodbi kolena v velikem slogu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Na SP pa mu ni uspelo tisto, kar si je zamislil. Tekmovanje je prišlo na spored prehitro. »Zmaga na EP je odnesla tudi nekaj energije. Vrnil sem se v službo, dan pred odhodom v Južno Korejo sem še delal. Na prizorišču SP sem dobro treniral, a prave energije in zbranosti ni bilo. Želel sem dober rezultat, a sem se mučil. Na EP je bilo povsem drugače, tam sem užival brez napora,« je poudaril Maček, ki že, čeprav še ni končal tekmovalnega ritma, enako kot Debevec, pogleduje k letu 2019.
»Vsaka tekma za svetovni pokal bo ponudila olimpijske kvote, prav tako tudi evropske igre in evropsko prvenstvo. Na voljo jih je še enajst,« je dejal sogovornik, ki si bo sezono zapomnil tudi po evropskem rekordu, ki ga je dosegel z ekipo.
