Svojci hočejo pojasnila, ne denarja
Potem ko je 21 udeležencev gorskega ultramaratona umrlo, so organizatorji svojcem ponudili finančno kompenzacijo.
Odpri galerijo
Viharni veter je tekmovalcem preprosto odpihnil ogrevalne odeje. FOTO: AFP
Potem ko je na gorskem ultramaratonu na severozahodu Kitajske zaradi izredno slabega vremena umrlo 21 udeležencev, posebna komisija za inšpekcijski nadzor preiskuje okoliščine, povezane s tragedijo.
Ultramaraton ni nevaren šport le zaradi ekstremnih naporov, ampak tudi zaradi nepredvidljivosti. Če poteka v gorah, še toliko bolj. Razgiban teren, ki bi ga marsikdo prej povezal z alpinizmom kot s tekom, je en razlog. Drugi je kajpak vreme.
Toda vreme je – z manjšimi odstopanji – že vrsto let mogoče predvideti. Zato ne čudi, da več svojcev smrtno ponesrečenih tekačev ni bilo zadovoljnih z odzivom lokalnih oblasti in organizatorjev, ko so jim ponudili finančno kompenzacijo, razlogov za smrt ultramaratoncev pa niso navedli.
V torek je na prizorišče v kitajski provinci Gansu prišlo 161 svojcev, poroča Guardian. Več kot polovica jih je sprejela kompenzacijo, ki menda znaša okoli 150.000 dolarjev, ostali pač ne. Nekatere je zmotil pomanjkljiv seznam obvezne opreme za hladno vreme: ena sama ogrevalna odeja, ki je bila na seznamu, je bistveno premalo za 100-kilometrski tek, ki poteka na tri tisoč metrih nadmorske višine.
Še posebej, če udeležence – v nedeljo jih je bilo 172 – zajame nevihta. Po tridesetih kilometrih so se temperature drastično znižale, toča in ledeni dež sta onemogočila kolikor toliko normalen tek, viharni veter pa je preprosto odpihnil ogrevalne odeje.
Luo Jing, znana kitajska gorska športnica, je na družbenih omrežjih opozorila, da je bilo visoko število smrtnih žrtev vsaj delno posledica neustrezne priprave na ekstremno vreme. »Ker sem v gorah doživela že veliko nevarnosti, vem, da mora biti moja varnost v mojih rokah,« je zapisala. »Pri teku je enako kot pri plezanju: vsakič moraš narediti načrt za najslabši primer in se zanašati le nase.« Rekla je, da so ji življenje rešila topla oblačila in dovolj časa za spust.
Drugi te sreče niso imeli. Gorski reševalci so nekaj prezeblih tekačev našli kar v jamah, kamor so se umaknili pred nevihto. Več jih je zaradi podhladitve umrlo.
Športni novinar Will Ford je v reviji Outside zapisal, da je zaradi ogromnega povečanja priljubljenosti teka na Kitajskem nastalo na tisoče tekaških tekmovanj, v katerih vladni uradniki vidijo priložnost za promocijo turizma. »Ker ni dovolj izkušenih organizatorjev, ki bi vsa ta tekmovanja varno izvedli, odgovorna priprava in nadzor – vključno z načrtovanjem ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih – na številnih prireditvah umanjkata,« je razmišljal.
Po tragediji so na Kitajskem odpovedali številne tekaške prireditve, vključno s prihajajočo ultravzdržljivostno dirko XTrail v Xinjiangu, še poroča Guardian.
Ultramaraton ni nevaren šport le zaradi ekstremnih naporov, ampak tudi zaradi nepredvidljivosti. Če poteka v gorah, še toliko bolj. Razgiban teren, ki bi ga marsikdo prej povezal z alpinizmom kot s tekom, je en razlog. Drugi je kajpak vreme.
Toda vreme je – z manjšimi odstopanji – že vrsto let mogoče predvideti. Zato ne čudi, da več svojcev smrtno ponesrečenih tekačev ni bilo zadovoljnih z odzivom lokalnih oblasti in organizatorjev, ko so jim ponudili finančno kompenzacijo, razlogov za smrt ultramaratoncev pa niso navedli.
V torek je na prizorišče v kitajski provinci Gansu prišlo 161 svojcev, poroča Guardian. Več kot polovica jih je sprejela kompenzacijo, ki menda znaša okoli 150.000 dolarjev, ostali pač ne. Nekatere je zmotil pomanjkljiv seznam obvezne opreme za hladno vreme: ena sama ogrevalna odeja, ki je bila na seznamu, je bistveno premalo za 100-kilometrski tek, ki poteka na tri tisoč metrih nadmorske višine.
Še posebej, če udeležence – v nedeljo jih je bilo 172 – zajame nevihta. Po tridesetih kilometrih so se temperature drastično znižale, toča in ledeni dež sta onemogočila kolikor toliko normalen tek, viharni veter pa je preprosto odpihnil ogrevalne odeje.
FOTO: Reuters
Luo Jing, znana kitajska gorska športnica, je na družbenih omrežjih opozorila, da je bilo visoko število smrtnih žrtev vsaj delno posledica neustrezne priprave na ekstremno vreme. »Ker sem v gorah doživela že veliko nevarnosti, vem, da mora biti moja varnost v mojih rokah,« je zapisala. »Pri teku je enako kot pri plezanju: vsakič moraš narediti načrt za najslabši primer in se zanašati le nase.« Rekla je, da so ji življenje rešila topla oblačila in dovolj časa za spust.
Drugi te sreče niso imeli. Gorski reševalci so nekaj prezeblih tekačev našli kar v jamah, kamor so se umaknili pred nevihto. Več jih je zaradi podhladitve umrlo.
Športni novinar Will Ford je v reviji Outside zapisal, da je zaradi ogromnega povečanja priljubljenosti teka na Kitajskem nastalo na tisoče tekaških tekmovanj, v katerih vladni uradniki vidijo priložnost za promocijo turizma. »Ker ni dovolj izkušenih organizatorjev, ki bi vsa ta tekmovanja varno izvedli, odgovorna priprava in nadzor – vključno z načrtovanjem ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih – na številnih prireditvah umanjkata,« je razmišljal.
Po tragediji so na Kitajskem odpovedali številne tekaške prireditve, vključno s prihajajočo ultravzdržljivostno dirko XTrail v Xinjiangu, še poroča Guardian.
