Tokić po OI prevzema belgijsko reprezentanco
Dolga leta vodilni slovenski igralec z novo zadolžitvijo.
Odpri galerijo
Bojan Tokić, čeprav bo že trener, še ne misli končati igralske poti. FOTO: Matej Družnik
Bojan Tokić, dolga leta gonilna sila slovenskega namiznega tenisa, počasi končuje svojo športno pot. Olimpijske igre v Tokiu, na katere se je z ekipo že uvrstil, bodo njegovo zadnje veliko tekmovanje, po njih pa bo zaplul v trenerske vode, prevzel bo namreč vodenje belgijske reprezentance. Novogoričan, do zdaj udeleženec treh olimpijskih iger, je s flamsko zvezo sklenil pogodbo do leta 2025, njegova naloga pa bo, da vsaj enega igralca spravi na olimpijske igre leta 2024 v Parizu. Belgija na igrah že nekaj časa ni imela svojega predstavnika. »Za selektorja so me predlagali igralci. V Belgiji se zveza deli na dva dela, na flamsko in valonsko, ker je trenutno flamski igralec številka 1 tamkajšnjega namiznega tenisa, odločajo Flamci. Predstavili so mi načrte, cilje in hitro smo se dogovorili,« je dejal Tokić in dodal, da so se igralci kljub temu, da nima trenerskih izkušenj zanj odločili, ker so želeli nekoga z imenom, nekoga, za katerim je bogata športna pot.
»Niso želeli nekoga z le teoretičnim znanjem. V meni vidijo potencial, ker sem bil dolga leta volk samotar, nisem imel trenerja, znajti sem se moral, kot sem vedel in znal. Dogovarjal sem se z reprezentancami, sodeloval z Japonci, Korejci, Hrvati, Srbi, Nemci ... Imel sem vsaj 15 trenerjev, od katerih sem se učil. V Sloveniji sem opravil tudi vse za potrebne trenerske licence, usoda je hotela, da bom trenersko pot začel v Belgiji,« je povedal 40-letni namiznoteniški igralec, ki je po koncu lanskega leta zamenjal delodajalce, iz Italije se je preselil v Francijo, kjer igra za trenutno drugouvrščeno ekipo prvenstvene lestvice, Juro Morez.
»Belgijci so sicer objavili, da bom po olimpijskih igrah končal kariero, a sam vendarle upam, da ne bo ravno tako. Dogovarjamo se, da bi vendarle lahko odigral še kakšno tekmo za Slovenijo, na katero sem močno navezan, seveda pa ne na tekmovanju, na katerem bodo prisotni Belgijci. Zato upam, da olimpijske igre vendarle ne bodo moje zadnje tekmovanje,« upa nekdanji 25. igralec sveta, ki pa je moral status prvega slovenskega loparja predati Darku Jorgiću. »Na treningih pred turnirjema v Dohi sem bil Darku enakovreden, a tekme pokažejo nekaj povsem drugega. Jorgić je fenomenalen talent, ki bo prilezel še višje, kot je zdaj. Mislim, da bo presegel moje uspehe,« meni Tokić, od lanskega leta tudi oče, julija lani je namreč dobil hčerko.
»Niso želeli nekoga z le teoretičnim znanjem. V meni vidijo potencial, ker sem bil dolga leta volk samotar, nisem imel trenerja, znajti sem se moral, kot sem vedel in znal. Dogovarjal sem se z reprezentancami, sodeloval z Japonci, Korejci, Hrvati, Srbi, Nemci ... Imel sem vsaj 15 trenerjev, od katerih sem se učil. V Sloveniji sem opravil tudi vse za potrebne trenerske licence, usoda je hotela, da bom trenersko pot začel v Belgiji,« je povedal 40-letni namiznoteniški igralec, ki je po koncu lanskega leta zamenjal delodajalce, iz Italije se je preselil v Francijo, kjer igra za trenutno drugouvrščeno ekipo prvenstvene lestvice, Juro Morez.
Jorgić izjemen talent
»Belgijci so sicer objavili, da bom po olimpijskih igrah končal kariero, a sam vendarle upam, da ne bo ravno tako. Dogovarjamo se, da bi vendarle lahko odigral še kakšno tekmo za Slovenijo, na katero sem močno navezan, seveda pa ne na tekmovanju, na katerem bodo prisotni Belgijci. Zato upam, da olimpijske igre vendarle ne bodo moje zadnje tekmovanje,« upa nekdanji 25. igralec sveta, ki pa je moral status prvega slovenskega loparja predati Darku Jorgiću. »Na treningih pred turnirjema v Dohi sem bil Darku enakovreden, a tekme pokažejo nekaj povsem drugega. Jorgić je fenomenalen talent, ki bo prilezel še višje, kot je zdaj. Mislim, da bo presegel moje uspehe,« meni Tokić, od lanskega leta tudi oče, julija lani je namreč dobil hčerko.
