Hvastija: Roglič je edini, ki lahko premaga Pogačarja
Nekdanji kolesar Martin Hvastija je prepričan, da je Primož Roglič edini, ki lahko na 109. dirki po Franciji (ta se bo v petek začela v Københavnu) premaga dvakratnega zaporednega zmagovalca Tadeja Pogačarja. Slovenska asa sta vroča kandidata za končno zmago na tej znameniti preizkušnji.
»Želim si, da bi videli čist boj mož na moža, pričakujem pa, da bo zmagal eden od obeh favoriziranih Slovencev. Poznam Tadeja Pogačarja in želim si, da osvoji še nekaj Tourov, po drugi strani pa bi rad videl, da vzame kakšnega tudi Roglič. Kaj več pa težko napovem,« je dejal 52-letni kolesarski funkcionar in strokovni komentator prenosov kolesarskih dirk na nacionalni televiziji.
Poudaril je, da pri Rogliču ne gre za to, da mu dirka po Franciji ni usojena, sploh po zadnjih dveh izdajah, ko je leta 2020 ostal brez zmage po zadnjem kronometru in ko je lani moral zaradi dveh padcev predčasno sestopiti s kolesa. »Sam ne bi tako tragično gledal na vse skupaj. Če izpustimo vse, kar se lahko zgodi v treh tednih, od 'atomske bombe' do covida-19, takšni in drugačni padci, da ne omenjam drugih faktorjev in višje sile, je le Roglič sposoben konkurirati Tadeju Pogačarju. Nesporna favorita sta. Vsi drugi so dve stopnici nižje,« je presodil Hvastija.
Tudi Danca Jonasa Vingegaarda, sicer Rogličevega moštvenega kolega, ne vidi v boju za skupno zmago. »Vingegaard še nikoli ni premagal Pogačarja. Pustimo tisti vzpon na Ventoux lani, trenutek slabosti in velika prednost, zaradi česar ga Tadej ni lovil za vsako ceno. Spremljam Vingegaarda že sedem, osem let v vseh mlajših kategorijah in nikoli ni bil kos Pogačarju. Ob polni formi in pravem zdravstvenem stanju Tadeja, v boju mož na moža, vat na kilogram na klanec, to ni mogoče,« je prepričan.
Pogačar ima v ekipi stoodstotno podporo
Zaskrbljen je le zaradi različnih ciljev, s katerimi se na Tour podaja ekipa Jumbo-Visme. Dirkanje za zeleno in rumeno majico ni težava na enotedenskih dirkah, na tritedenskih pa tako lahko nastanejo velike razpoke znotraj ekipe. »Oni nimajo dileme, ampak trilemo znotraj ekipe. Menim, da je to zavajanje, češ, 'za nas je pomembna ekipa, zmaga ali Vingegaard ali Pogačar'. To ni res. Roglič je edini, ki lahko premaga Pogačarja, toda zgolj s stoodstotno podporo, ki pa je zaradi več ciljev znotraj ekipe ne more imeti,« je pojasnil Hvastija.
Na drugi strani so ekipo UAE Team Emirates sestavili le za en cilj: da bi Pogačar še tretjič na Elizejskih poljanah oblekel rumeno majico zmagovalca Toura. »Nikoli sicer ne moreš izključiti vseh faktorjev. Zato je zmago na Touru, ki jo je Miguel Indurain slavil petkrat, in tisti, ki ga ne smemo omenjati (Lance Armstrong), sedemkrat, res težko doseči. Dejstvo je, da ima Pogačar za razliko izpred dveh let okoli sebe super ekipo, sestavljeno iz dobrih kolesarjev, pametno narejeno, motivirano in predvsem popolnoma podrejeno njemu.«
Po njegovem lahko drugi zmagajo zgolj v primeru višje sile. Med temi, ki bi lahko kandidirali blizu vrha, so Rus Aleksander Vlasov, Italijan Damiano Caruso, Avstralca Jack Haig in Ben O'Connor, Francoz Romain Bardet, Kolumbijca Rigoberto Uran in Nairo Quintana, ter trojec Ineosa, Britanca Geraint Thomas in Adam Yates ter Kolumbijec Daniel Martinez.
Zaradi izrazite vloge favoritov slovenskih kolesarjev in številnih dirk, ki sta si jih podredila po svoje, bi lahko postalo kolesarstvo dolgočasno. S to oceno se Hvastija sicer ne strinja. »Seveda marsikoga to moti. Spomnimo se nazaj, ko je tisti, ki ga ne imenujemo, zmagal sedemkrat, je bil Tour tudi 'dolgočasen'. Ko je Sky prevladoval, je prišlo desetletje dolgočasnosti. Kar se dogaja zdaj, je atrakcija v primerjavi z uspavanko iz Skyjevih let in je zanimiva zgodba. Zakaj? Ne zato, ker sta naša Tadej in Primož, ampak ker sta si tako blizu po telesnih predispozicijah in tudi zato, ker je Tadej nepredvidljiv. On napada po instinktu, preseneti celo samega sebe, kaj šele športne direktorje in druge, ki gledamo od daleč, ko odloča dirke s svojimi napadi na točkah, na katerih se že 50 let niso odločale.«
Mohorič že dokazal, da zna dobiti etapo na Touru
Hvastija se je dotaknil tudi trase. Zahtevne etape čakajo kolesarje od samega začetka, ne nujno zaradi višinskih metrov. V prvi polovici je izpostavil uvodni kronometer pa bočni veter na Danskem za ustvarjanje razlik med favoriti, ob prihodu v Francijo pa dirkanje po Ardenih in granitnih kockah severa Francije, preden se bo karavana podala do vrha, tudi po makadamskem odseku, Plancha des Belles Filles v sedmi etapi.
Martin ima še vedno mešane občutke zaradi zadnjega kronometra leta 2020. »Vsi smo bili takrat v šoku, še najbolj pa Primož. Ko je izvedel, da ga Tadej lovi, mu je padla veriga dol. Za Tadeja, delno kot kolesarja, ki je šel skozi moje roke in ga dobro poznam, sem si po tej plati želel, da dobi dirko po Franciji, po drugi strani pa smo Primoža imeli vsi radi in je imel tako rekoč dirko dobljeno. To je drama, zapisana kot ena največjih zgodb dirke po Franciji,« se tistega dne spominja nekdanji kolesar.
V nadaljevanju je kot odločilne izpostavil Alpe in Pireneje, ki kot vedno odločajo o končnem zmagovalcu, le da bodo letos Alpe na vrsti prej, tudi z vzponom na Alpe d'Huez. Po Pirenejih prihaja na vrsto zadnji kronometer v dolžini 40,7 kilometra, a je Hvastija prepričan, da tokrat ne bo ponudil tako velikih razlik med najboljšimi in da bo na njem eden od Slovencev nosil rumeno majico.
Seveda ni pozabil niti drugih Slovencev. »Če gledamo malo sebično skozi oči Mateja Mohoriča in Jana Tratnika, upam, da bo dvojec Jack Haig-Damiano Caruso čim prej izpadel iz igre, čeprav se sliši grdo. Da se razumemo, Bahrain-Victorious je lahko na zmagovalnem odru. Predvsem Haig je baje dobro pripravljen. Iz našega zornega kota bi bilo lepše in bolj zanimivo, če bi imela Mohorič in Tratnik čim prej proste roke. Mohorič je dokazal, da zna dobiti etapo na Touru, tudi Tratnik bi jo znal, če bi dobil priložnost. To je odvisno od hierarhije v ekipi,« je še dejal Hvastija.
