Lahko bi postal manjkajoči kamenček v mozaiku
Matej Mohorič bi v prihodnjih letih lahko postal adut za enodnevne klasike v Belgiji in na Nizozemskem.
Odpri galerijo
FOTO: Bahrain Merida
Slavje na kolesarski dirki Po Beneluksu je bilo že tretje slovensko v tej sezoni na enotedenskih dirkah svetovne serije in prvo za Mateja Mohoriča, ki je v minulem tednu dni potrdil svojo raznovrstnost. Še posebej navdušujoča je bila nedeljska predstava na tlakovcih Flandrije, na katerih je bil kos vsem specialistom za severne klasike.
Binck Bank Tour, kot se zdaj imenuje dirka Po Beneluksu, je zelo nepredvidljiva preizkušnja, pri kateri razplet krojijo veter, dež, vzponi in tlakovci. Z razmerami na prestižnih spomladanskih severnih klasikah Mohorič izkušenj iz članskih kategorij še nima, a se mu to v nedeljo ni prav nič poznalo. V zaključku je tudi brez pomoči ekipe dosegel skoraj nemogoče in pokril kopico napadov, se prerinil v ospredje in tam tudi zdržal, čeprav kratki, a ekstremno strmi vzponi, kot je zid v Geraardsbergnu, ustrezajo bolj eksplozivnim kolesarjem, kot je Mohorič.
Člani zlate generacije slovenskih kolesarjev blestijo na praktično vseh terenih – Primož Roglič je na Touru dokazal, da bo v prihodnjih sezonah nevaren tudi za zmago, že zdaj je med najboljšimi na enotedenskih dirkah. Za krajše etapne preizkušnje je pravi specialist tudi Simon Špilak, Jan Tratnik je izjemen kronometrist in kolesar, ki prisega na agresivno dirkanje, Jan Polanc blesti na vzponih, Luka Mezgec v šprintih in še bi lahko naštevali ...
Matej Mohorič je prava mešanica vseh naštetih, je hiter, ko je to potrebno, izjemno spreten na kolesu in napadalen v zaključkih. Lahko bi postal manjkajoči člen v slovenski kolesarski verigi, saj pravega specialista za enodnevne spomladanske klasike v Belgiji in na Nizozemskem še nimamo.
Že ob koncu lanske sezone je v pogovoru za Delo dejal: »Verjamem, da sem lahko dober tudi na kockah, sem pravilno grajen za te dirke, v prihodnosti se želim preizkusiti predvsem na dirki Paris–Roubaix, na kateri sem bil dober že med mladinci.« Leta 2011 je mladinsko izvedbo severnega pekla končal na 14. mestu, letos priložnosti med člani še ni dobil, ker se je osredotočil na priprave za Giro, glede na prikazano v nedeljski etapi pa tudi na članski premierni nastop ne bo čakal prav dolgo. Na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) zasedajo izjemno deseto mesto, za njimi so tudi velesile Nemčija, Norveška in Švica. Z 10. mestom so si zagotovili tudi kvoto osmih kolesarjev za cestno dirko na svetovnem prvenstvu, Slovenci bodo v Innsbrucku prvič tam, kamor po prikazanem nedvomno sodijo – med elito.
Binck Bank Tour, kot se zdaj imenuje dirka Po Beneluksu, je zelo nepredvidljiva preizkušnja, pri kateri razplet krojijo veter, dež, vzponi in tlakovci. Z razmerami na prestižnih spomladanskih severnih klasikah Mohorič izkušenj iz članskih kategorij še nima, a se mu to v nedeljo ni prav nič poznalo. V zaključku je tudi brez pomoči ekipe dosegel skoraj nemogoče in pokril kopico napadov, se prerinil v ospredje in tam tudi zdržal, čeprav kratki, a ekstremno strmi vzponi, kot je zid v Geraardsbergnu, ustrezajo bolj eksplozivnim kolesarjem, kot je Mohorič.
Mohorič z napadi navdušuje navijače. FOTO: AFP
Blestijo na vseh terenih
Člani zlate generacije slovenskih kolesarjev blestijo na praktično vseh terenih – Primož Roglič je na Touru dokazal, da bo v prihodnjih sezonah nevaren tudi za zmago, že zdaj je med najboljšimi na enotedenskih dirkah. Za krajše etapne preizkušnje je pravi specialist tudi Simon Špilak, Jan Tratnik je izjemen kronometrist in kolesar, ki prisega na agresivno dirkanje, Jan Polanc blesti na vzponih, Luka Mezgec v šprintih in še bi lahko naštevali ...
Matej Mohorič je prava mešanica vseh naštetih, je hiter, ko je to potrebno, izjemno spreten na kolesu in napadalen v zaključkih. Lahko bi postal manjkajoči člen v slovenski kolesarski verigi, saj pravega specialista za enodnevne spomladanske klasike v Belgiji in na Nizozemskem še nimamo.
Mohoričeva zmaga na dirki po Beneluksu je šla belgijskim medijem precej v nos, premagal je belgijske velezvezdnike na njihovem terenu. V časniku Het Nieuwsblad so v soboto objavili izjavi Jasperja Stuyvena in Tima Wellensa, ki sta dejala, da Mohoriča v pelotonu nihče ne mara, saj vozi preveč agresivno, zatrdila sta, da bodo naredili vse, da dirko dobi nekdo drug, ki ima z dirkanjem po kockah več izkušenj. Mohorič jim je odgovoril na najboljši način in oblekel zadnjo zeleno majico za skupnega zmagovalca.
Najbolj ga mika severni pekel
Že ob koncu lanske sezone je v pogovoru za Delo dejal: »Verjamem, da sem lahko dober tudi na kockah, sem pravilno grajen za te dirke, v prihodnosti se želim preizkusiti predvsem na dirki Paris–Roubaix, na kateri sem bil dober že med mladinci.« Leta 2011 je mladinsko izvedbo severnega pekla končal na 14. mestu, letos priložnosti med člani še ni dobil, ker se je osredotočil na priprave za Giro, glede na prikazano v nedeljski etapi pa tudi na članski premierni nastop ne bo čakal prav dolgo. Na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) zasedajo izjemno deseto mesto, za njimi so tudi velesile Nemčija, Norveška in Švica. Z 10. mestom so si zagotovili tudi kvoto osmih kolesarjev za cestno dirko na svetovnem prvenstvu, Slovenci bodo v Innsbrucku prvič tam, kamor po prikazanem nedvomno sodijo – med elito.
Tudi na kockah je za skupno zmago stisnil zobe
Pred zadnjo etapo zadržal prednost, a dirka še ni odločena
Po mojstrskem pobegu brez zmage, a z majico vodilnega
Pred zadnjo etapo zadržal prednost, a dirka še ni odločena
Po mojstrskem pobegu brez zmage, a z majico vodilnega
