V gorskem kronometru Toura bodo odločale le noge

Na kolesarski dirki po Franciji nas danes čaka vožnja na čas. Ta se bo močno razlikovala od tiste v 5. etapi, ki jo je gostil Caen, kolesarji bodo namreč morali premagati 8-kilometrski Peyragudes s povprečnim naklonom 7,6 %, kjer bo nedvomno slavil najboljši hribolazec na dirki.

Osem kilometrov zahtevnega vzpona

Na gorskih kronometrih lahko zares vidimo, kdo je na dirki najmočnejši. Taktika je še vedno zelo pomembna, vseeno pa se kolesarjem ni potrebno ukvarjati s tem, kdaj bodo napadli. Štejejo samo noge in dober ritem, ki ga znajo vzdrževati samo najboljši v glavnini. Fantje nimajo ob sebi nikogar, ki bi jim držal ritem, zato je rizik časovne izgube veliko večji, kot sicer. Ko kolesar na gorskem kronometru pade v krizo, nima ob sebi nikogar, ki bi mu lahko pomagal omejiti izgube.

FOTO: Dario Belingheri/AFP

Pomembno vlogo igra tudi oprema. Ker je pred kolesarji pogosto pred vzponom še nekaj ravnine, se ti pogosto odločijo, da začnejo na kolesih za kronometer, ki jih ob začetku vzpona zamenjajo za navadna kolesa. Tudi sama menjava je zelo pomembna, kolesar pa mora znati hitro zamenjati ritem. Način vožnje na cestnem kolesu je namreč povsem drugačen kot na kronometrskem, konec koncev imata povsem različni krmili. Občasno lahko vidimo celo, da kolesarji menjajo čelade, saj so kronometrske veliko težje od navadnih.

Ura resnice za klančarje, ne za kronometriste

Vzpon na Peyragudes je sicer dokaj konstanten, najstrmejši je predzadnji kilometer, kjer povprečni naklon znaša kar 9,7 odstotkov. Strmih je tudi zadnjih sto metrov na letališki stezi, kjer smo v preteklosti že videli nekaj izjemnih sprintov za zmage na etapah, tokrat pa bodo tam trpeli prav vsi kolesarji, saj se naklon dvigne tudi nad 15 odstotkov.

Zmage in podvige Primoža Rogliča načrtujejo v zapuščenem tunelu

Specialisti za kronometer na gorskih vožnjah na čas praviloma nimajo veliko možnosti, saj so pretežki za vožnjo v klanec. To ne velja za Remca Evenepoela (Soudal Quick-Step), ki ostaja prvi favorit za zmago, čeprav gre med prvimi pričakovati tudi Jonasa Vingegaarda in Tadeja Pogačarja. 13. etapa bo ustrezala Primožu Rogliču, ki zna dolgo časa držati močan ritem, nenazadnje pa ima z gorskih kronometrov dobre spomine, leta 2023 je na Svetih Višarjah ob izjemni podpori slovenskih navijačev dobil dirko po Italiji. Izpostaviti gre še Rogličevega ekipnega kolega pri Red Bull Bori Hansgrohe Floriana Lipowitza, Felixa Galla (Decathlon AG2R), Vingegaardovega pomočnika Mattea Jorgensona, Oscarja Onleyja (Picnic PostNL), Tobiasa Hallanda Johannessena (Uno-X Mobility) ter Španca Enrica Masa (Movistar) in Carlosa Rodrigueza (Ineos Grenadiers).

Gorski kronometer je v preteklosti pogosto dal zmagovalca

V preteklosti so gorski kronometri že odločali zmagovalce Tourov. Spomnimo se vzpona na La Planche des Belles Filles leta 2020 in enega izmed najbolj legendarnih preobratov v zgodovini dirke po Franciji. Takrat je Tadej Pogačar premagal Primoža Rogliča in prvič v karieri osvojil rumeno pentljo. Zadnji razgiban kronometer je bil na Touru sicer na sporedu leta 2022, ko je Jonas Vingegaard v Comblouxu s predstavo kariere za 1:38 prehitel Pogačarja in povečal prednost v skupnem seštevku.

FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Leta 2016 je gorski kronometer v Megevu dobil Chris Froome, ki je na 17-kilometrski trasi premagal Toma Dumoulina. Britanec je rumeno majico odnesel vse do cilja v Parizu. Legendarni Alpe d'Huez je gostil kronometer na dirki po Franciji 2004, edini kolesar, ki ga je premagal prej, kot v štiridesetih minutah, pa je bil Lance Armstrong. Američan, ki so mu kasneje odvzeli vseh sedem zmag, je takrat v Parizu z dobrimi šestimi minutamo naskoka premagal drugouvrščenega Nemca Andreasa Klodna.

Leta 1987 je gorski kronometer gostil še en mitski vzpon Mont Ventoux, ki bo rumeno karavano gostil tudi letos. Takrat je etapo dobil domačin Jean-François Bernard, kasnejši zmagovalec Stephen Roche pa je bil peti. Na gorskem kronometru sta v preteklosti skupni zmagi potrdila tudi Charly Gaul in Felice Gimondi, Jacques Anquetil pa je leta 1962 tam nekoliko izgubil proti konkurentom.

Vidimo torej, da gorski kronometer pogosto dobi prav tisti kolesar, ki na koncu osvoji tudi skupni seštevek dirke. Upamo, da bomo na zahtevnem pirenejskem vzponu videli dobri predstavi obeh slovenskih adutov za visoka mesta.