Slovenci si želijo maraton, a najprej bodo morali šprintati
Venezuela (uvrstitev na Fibini lestvici, 17.)
Ne na bitko na nož ali na polno, temveč za šprinterski ritem, ki ne bo dopuščal veliko oddiha. Takšna tekma naj bi v uvodnem dejanju v soboto, 26. t. m., čakala slovenske košarkarje, ki jih bodo preizkusili nenavadni nasprotniki. Venezuela, na Fibini lestvici najvišje uvrščena od tekmic v skupini (na 17. mesto), je košarkarsko res prav posebna. Ob pomanjkanju visokih igralcev – čeprav je med dvanajsterico tudi 218 cm visoki Enrique Medina, a 19-letnik kakšne posebne vloge ne bo imel – ima od leta 2019 selektor, Argentinec Fernando Duro, na voljo eno od v povprečju najnižjih (195 cm) selekcij, toda morda najbolj izkušeno reprezentanco (31 let). Kar devet igralcev je starejših od 30 let.
Ritem igre narekuje nesporni vodja na parketu, 30-letni in 186 cm visoki organizator igre Michael Carrera, ki je tudi najboljši strelec, najbolj zanesljiva pomočnika pa ima v 34-letnem Jhornanu Zamori (199 cm) in 36-letnem Nestorju Colmeranesu (203). Od mlajših košarkarjev med metuzalemi izstopa v povprečju drugi najučinkovitejši reprezentant, 24-letni Garly Sojo (195 cm).
Venezuela bo petič igrala na svetovnem prvenstvu, na katerem se nikoli ni spustila pod 10. mesto. Njena najvišja uvrstitev je 11. mesto, na prejšnjem prvenstvu na Kitajskem je zasedla 14. mesto.
Gruzija (32.)
Prvi nastop Gruzije na mundialih prinaša veliko neznank. Nesporno nadarjeni košarkarji, z veteranom in najboljšim strelcem Tokom Šengelijo, nekdanjim Olimpijinim fantom Giorgijem Šermadinijem ali naturaliziranim Gruzincem, 36-letnim Američanom Thaddeusum McFaddenom, na čelu bodo tekmeci, ki bodo v ponedeljek, 28. t. m., že bolj verodostojno razkrili slovensko pripravljenost.
Kvalifikacijski del tekmovanja je le še potrdil, da ima selektor, Grk Ilias Zouros, v dvojcu veteranov še vedno zelo zanesljiva in nezamenljiva košarkarja z močnim mentorskim pridihom. Šengelija je v povprečju dosegal po 19,5 točke, Šermadini 16,3.
Toda Gruzinci imajo tudi širino, Goga Bitadze (Orlando) in Sandro Mamukelašvili (San Antonio) iz lige NBA sta bila na lanskem eurobasketu najboljša v Zourosovem moštvu. Za novince z velikimi potenciali so velika tekmovanja lahko tudi past. Velika pričakovanja se lahko v trenutku razletijo na koščke, podobno kot so se Gruzincem razletela na lanskem evropskem prvenstvu, kjer so v domači kvalifikacijski skupini v petih tekmah zmogli le eno zmago – proti Turčiji.
Gruzija sodi v kategorijo reprezentanc, ki lahko presenetijo in rezultatsko posežejo visoko, a še bolj jo lahko zagodejo kateremu od favoriziranih tekmecev. Tudi zato bodo za Slovence pravšnji izziv – tudi zaradi pomenljivega minusa, ki ga imajo naši zaradi poškodbe Vlatka Čančarja. Igralca, kakršen je Šengelija, gibljiv, visok in tudi dovolj raznovrsten.
Zelenortski otoki (64.)
»Želimo si presenetiti, tako kot smo presenetili v kvalifikacijah,« je Emanuel Trovoada, selektor Zelenortskih otokov, številčno najmanjše države, ki se je kadarkoli uvrstila na svetovno prvenstvo (doslej je bila rekorderka Črna gora), razkril pričakovanja afriškega presenečenja. Strokovnjak iz Angole, ki je že 30 let povezan z Zelenortskimi otoki, kjer tudi živi, je prepričan, da je ustvaril četrto generacijo košarkarjev, ki bodo še boljši, kot je bila tretja. Ta je »otočane« uvrstila na svetovni košarkarski zemljevid.
Na papirju so »kapverdci« avtsajderji, na parketu pa tekmeci, ki jih bodo morali tudi Slovenci 30. t. m. spoštovati. Mož, ki ga ni mogoče ne videti ali ne poznati, je eden od najboljših košarkarjev na stari celini in simbol madridskega Reala. Edy Tavares, 220 cm visoki igralec z razponom rok 236 cm, je pri Realu od leta 2017. V tem obdobju se je s soigralci veselil dveh naslovov evropskega prvaka, h katerima je prispeval viden delež. Tavares je namreč rekorder po številu blokad v evroligi. Le v ligi NBA se 31-letnemu košarkarju ni posrečilo uveljaviti v podobni meri, kot se je v najmočnejšem evropskem tekmovanju.
Tavares je prav gotovo ključni igralec reprezentance Zelenortskih otokov. Tudi takrat, ko ni najboljši po statističnih kazalcih, ustvarja dodano vrednost. Odlično jo koristita izkušena veterana, 34-letni Ivan Almeida (198 cm) in štiri leta starejši Joao Gomes (202 cm), ki je leta 2019 zamenjal reprezentanco. Dotlej je bil na Zelenortskih otokih rojeni košarkar član portugalske izbrane vrste.
