Zlate besede: Ati, ti si najboljši!
Po letu premora se je Boštjan Nachbar dokončno odločil, da se ne bo vrnil na košarkarska igrišča
Odpri galerijo
Boštjan Nachbar med zadnjim reprezentančnim nastopom leta 2013.
Ljubljana – Poldrugi mesec pred 38. rojstnim dnevom in leto dni potem, ko je odigral zadnjo tekmo v španski ligi za Sevillo, je Boštjan Nachbar potrdil, da si ne bo premislil in se vrnil na parket. Vsaj ne v vlogi košarkarja. Ostal pa bo tesno povezan z oranžno žogo, s katero se je profesionalno družil dolgih 20 let.
»Čeprav že več mesecev nisem stopil na igrišče, sem dopuščal možnost, da bom košarko še igral. Po dolgem premisleku sem ugotovil, da želja ni več tako velika, kot bi morala biti, in da imam zdaj drugačne prioritete. Ko sem kot mlad fant iz Dravograda prvič prijel žogo v roke, sem začel sanjati o igranju v največjih moštvih, slavnih dvoranah in na najpomembnejših tekmah. Te sanje sem uresničil. Košarka zame nikoli ni bila le igra, ki se loči na zmage in poraze. Košarka so ljudje, spomini, doživetja in občutki. Zato bo vedno del mojega življenja. Veselim se novih začetkov,« je v poslovilnem pismu zapisal nekdanji slovenski reprezentant, ki je na svojo izjemno nadarjenost opozoril že v mladih selekcijah.
S Sanijem Bečirovičem, Smiljanom Pavičem, Željko Zagorcem in drugimi vrstniki do 20. leta je pod vodstvom trenerja Zorana Martiča osvojil zlato kolajno na EP 2000 na Ohridu. V članski izbrani vrsti je debitiral 27. novembra 1999 v kvalifikacijski tekmi za eurobasket 2001 z Makedonijo v Skopju, nato pa v njej nastopil na štirih EP (2003, 2005, 2009 in 2011) in dveh SP (2006 in 2010). Zadnjo tekmo v državnem dresu je odigral 21. septembra 2013 na domačem eurobasketu proti Ukrajini. Njegova strelska rekorda ob reprezentančnem slovesu sta bila 21 točk na uradni tekmi (proti Italiji na SP 2003) in 29 v pripravljalnem dvoboju (proti Novi Zelandiji istega leta), toda želja, da bi osvojil kolajno na osrednji sceni, se mu ni uresničila. Zato pa je lani z navdušenjem stiskal pesti za Slovenijo ob osvojitvi zlate kolajne, do katere je pomagal tlakovati trnovo pot.
Ker je bil za 206 cm visoko krilo izjemno gibljiv, dober atlet in natančen ostrostrelec, je imel na široko odprta vrata tudi na klubski ravni. V evroligi je debitiral že pri 17 letih v Olimpijinem dresu, nato poiskal novi odskočni deski pri mariborskih Ovnih in Pivovarni Laško, da bi nato blestel pri Benettonu, Dinamu Moskvi, Efesu Pilsnu, Unicsu Kazanu, Bambergu, Barceloni in Sevilli na evropskih tleh, vmes še šest sezon (2002-2008) v ligi NBA. Kot 15. izbranec nabora 2002 ter adut Houstona, New Orleansa in New Jerseyja je v povprečju dosegal 7,1 točke na tekmo in se že pri 28 letih odločil za vrnitev na staro celino. Z žogo in brez nje mu pač nikoli ni bilo dolgčas, saj ga zanima nešteto stvari. Kmalu je zaživel košarkarski kamp Boštjana Nachbarja, ki ga tudi letos pripravlja v Kopru, postal je dejaven ambasador UNICEF, v tej sezoni se je pridružil oglednikom Detroita in skupini nekdanjih asov, ki želijo ublažiti spor med mednarodno zvezo FIBA in evroligo ...
Lep čas bi lahko še naštevali, sam pa na prvo mesto postavlja družino, soprogo Anko ter hčerki Taro in Ajdo. »Besede 'Ati, ti si najboljši!' so zame pomenile zmago – ne glede na rezultat na igrišču,« priznava Boštjan Nachbar.
»Čeprav že več mesecev nisem stopil na igrišče, sem dopuščal možnost, da bom košarko še igral. Po dolgem premisleku sem ugotovil, da želja ni več tako velika, kot bi morala biti, in da imam zdaj drugačne prioritete. Ko sem kot mlad fant iz Dravograda prvič prijel žogo v roke, sem začel sanjati o igranju v največjih moštvih, slavnih dvoranah in na najpomembnejših tekmah. Te sanje sem uresničil. Košarka zame nikoli ni bila le igra, ki se loči na zmage in poraze. Košarka so ljudje, spomini, doživetja in občutki. Zato bo vedno del mojega življenja. Veselim se novih začetkov,« je v poslovilnem pismu zapisal nekdanji slovenski reprezentant, ki je na svojo izjemno nadarjenost opozoril že v mladih selekcijah.
S Sanijem Bečirovičem, Smiljanom Pavičem, Željko Zagorcem in drugimi vrstniki do 20. leta je pod vodstvom trenerja Zorana Martiča osvojil zlato kolajno na EP 2000 na Ohridu. V članski izbrani vrsti je debitiral 27. novembra 1999 v kvalifikacijski tekmi za eurobasket 2001 z Makedonijo v Skopju, nato pa v njej nastopil na štirih EP (2003, 2005, 2009 in 2011) in dveh SP (2006 in 2010). Zadnjo tekmo v državnem dresu je odigral 21. septembra 2013 na domačem eurobasketu proti Ukrajini. Njegova strelska rekorda ob reprezentančnem slovesu sta bila 21 točk na uradni tekmi (proti Italiji na SP 2003) in 29 v pripravljalnem dvoboju (proti Novi Zelandiji istega leta), toda želja, da bi osvojil kolajno na osrednji sceni, se mu ni uresničila. Zato pa je lani z navdušenjem stiskal pesti za Slovenijo ob osvojitvi zlate kolajne, do katere je pomagal tlakovati trnovo pot.
Tudi ambasador UNICEF
Ker je bil za 206 cm visoko krilo izjemno gibljiv, dober atlet in natančen ostrostrelec, je imel na široko odprta vrata tudi na klubski ravni. V evroligi je debitiral že pri 17 letih v Olimpijinem dresu, nato poiskal novi odskočni deski pri mariborskih Ovnih in Pivovarni Laško, da bi nato blestel pri Benettonu, Dinamu Moskvi, Efesu Pilsnu, Unicsu Kazanu, Bambergu, Barceloni in Sevilli na evropskih tleh, vmes še šest sezon (2002-2008) v ligi NBA. Kot 15. izbranec nabora 2002 ter adut Houstona, New Orleansa in New Jerseyja je v povprečju dosegal 7,1 točke na tekmo in se že pri 28 letih odločil za vrnitev na staro celino. Z žogo in brez nje mu pač nikoli ni bilo dolgčas, saj ga zanima nešteto stvari. Kmalu je zaživel košarkarski kamp Boštjana Nachbarja, ki ga tudi letos pripravlja v Kopru, postal je dejaven ambasador UNICEF, v tej sezoni se je pridružil oglednikom Detroita in skupini nekdanjih asov, ki želijo ublažiti spor med mednarodno zvezo FIBA in evroligo ...
Lep čas bi lahko še naštevali, sam pa na prvo mesto postavlja družino, soprogo Anko ter hčerki Taro in Ajdo. »Besede 'Ati, ti si najboljši!' so zame pomenile zmago – ne glede na rezultat na igrišču,« priznava Boštjan Nachbar.
