Čeferin sprožil nogometno evforijo od Helsinkov do Tbilisija
Po treh četrtinah lige narodov evforija na Finskem, v Gruziji in Makedoniji. Slovenci v kvalifikacije za euro 2020 iz četrtega bobna.
Odpri galerijo
Prava nogometna evforija je zajela tudi Finsko, državo, ki še nikdar ni igrala na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Foto Reuters
Ljubljana – Liga narodov, novoustanovljeno tekmovanje pod patronatom Evropske nogometne zveze (Uefe), po pičlih dveh mesecih od premiere že prinaša prve rezultate. Nogometni koncept, ki je delno zamenjal dolgoletni režim prijateljskih tekem, je le redke pustil ravnodušne – liga narodov je namreč posredno navdušila ali razžalostila večji del nogometne stare celine.
Liga narodov ni tako nepomembno tekmovanje, kot so morda mislili nekateri. Navijači so jo vzeli za svojo, saj brez milosti kaznujejo rezultatske neuspehe – tudi v Sloveniji – in jih hitro zajame evforija ob morebitnih zmagah in podvigih. V Nemčiji denimo že bijejo plat zvona, potem ko sloviti »elf« po treh kolih kotira na dnu prve skupine lige A (A1) s pičlo točko iz tekem s Francijo in z Nizozemsko. Nemci se bodo reševali v zadnjem kolu proti »oranžnim«, toda morebitna točka slednjih v zadnjem kolu z verjetno zmagovalko skupine Francijo bi lahko selekcijo bundeslige prikovala na dno in jo poslala v ligo B. Ni čudno, da nogometna družina v 85-milijonski državi zahteva glavo Joachima Löwa … Podobno se je zgodilo s Poljsko v skupini A3, Islandijo v skupini A2 in finalistko zadnjega mundiala Hrvaško v skupini A4.
Preboj v najvišjo ligo A se nasmiha Rusiji in BiH, Ukrajincem pa je to že uspelo v konkurenci Čehov in Slovakov. Če bi obveljal današnji vrstni red skupin, bi se za zgodovinski naslov prvaka lige narodov junija 2019 na zaključnem turnirju pomerile trenutno vodilne reprezentance štirih skupin v ligi A: Francija, Belgija, Portugalska in Španija.
Kljub moči ekip v ligi A in njihovi skupni tržni vrednosti, ki presega sedem milijard evrov (7,07), Uefina liga narodov navdušuje predvsem navijače reprezentanc, ki niso vajeni šampionskega slavja, še manj uvrstitev na največji tekmovanji, kakršni sta evropsko ali svetovno prvenstvo. Nad produktom, ki ga je vpeljal v sistem Uefinih tekmovanj njen predsednik Aleksander Čeferin, so denimo navdušeni tudi na Finskem, kjer nogomet še išče domovinsko pravico. Tamkajšnje prebivalce je zajela doslej nevidena evforija, potem ko njihova selekcija (12 točk) poveljuje skupini C2 pred Grčijo, Madžarsko in Estonijo in se je približala nastopu na enem od treh zaključnih turnirjev četverice, ki bodo na sporedu marca 2020. Fincem bi 15. novembra na gostovanju v Grčiji zadostoval za zgodovinski podvig že poraz, »boljši« od 0:2, v nasprotnem primeru bi morali tri dni pozneje osvojiti najmanj točko na gostovanju v Budimpešti. Reprezentanca, ki seveda nikdar ni igrala na EP ali SP, je močno napredovala po letu 2000. Ne premore uveljavljenih zvezdnikov, igralec z daleč največjo vrednostjo je vratar Lukaš Hradecky, v Bratislavi rojeni 28-letnik, ki brani mrežo Bayerja iz Leverkusna.
Finska ni edina tekmica, s katero je imela v zadnjih letih opraviti Slovenija in je veljala za manj ugledno zasedbo od slovenske. V popolni ekstazi živijo tudi denimo v Gruziji, na katero imajo Slovenci čudovite spomine iz boja za euro 2000 v Beneluksu. Gruzija si je že zagotovila nastop na zaključnem turnirju lige narodov D, potem ko je zmlela Kazahstan, Latvijo in Andoro. Tudi država, ki leži na nemirnem območju ob Črnem morju med Rusijo, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžanom, ne pozna mamljivega vonja po največjih nogometnih turnirjih, tokrat jo je vendarle zajelo plebiscitarno navdušenje. Tekmo z Andoro v Tbilisiju si je ogledalo 35.200 navijačev, proti Latviji se jih je zbralo 45.700.
Če bi denimo ostalo pri trenutni razvrstitvi skupine v ligi D, bi igrali na turnirju četverice Gruzija, Luksemburg, Kosovo in Makedonija – eden od njih pa bi si izboril nastop na evropskem prvenstvu leta 2020. Tudi Makedoncem kaže dobro, čeprav so nazadnje visoko z 0:4 izgubili v Armeniji. Reprezentanca iz razklane države, ki premore tudi več odličnih nogometašev (Pandev, Ristovski, Trajkovski, Nestorovski), vendarle sama odloča o svoji usodi v skupini D4. Zanimivo, tudi na Luksemburg in Makedonijo so številni v Sloveniji donedavno gledali zviška …
Ob naštetih reprezentancah velja izpostaviti še nekatere. Če bi obveljalo doseženo iz septembra in oktobra, bi nazadovale na najnižjo raven tekmovanja Albanija, Estonija, Slovenija in Litva. Ta kvartet bi se torej v boju za svetovno prvenstvo v Katarju potegoval za eno mundialsko vstopnico iz lige D, kar gotovo zveni obetavno za selektorja, ki bo vodil Slovenijo čez približno dve leti, seveda ob predpostavki, da se bosta Uefa in Fifa dogovorili za režim lige narodov tudi v boju za Katar 2022.
Že zdaj je znano, da bo učinek reprezentanc v letošnji ligi narodov neposredno vplival na razporeditev ekip v šest kakovostnih bobnov pred žrebom kvalifikacijskih skupin za euro 2020, ki bo letošnjega 2. decembra v Dublinu. Novembra bo nemara prišlo do manjših sprememb, do revolucije pa gotovo ne – Slovenija bo pristala v četrtem bobnu ne glede na izplen v tekmah z Norveško v Stožicah in Bolgarijo v Sofiji.
Upoštevaje trenutni skupni vrstni red v ligi narodov bi Slovenci pričakali ples kroglic v družbi izbranih vrst, kakršne imajo Grčija, Črna gora, Romunija, Madžarska, Albanija, Ciper, Estonija, Litva in Gruzija (glej tabelo) in teh seveda ne bi mogla dobiti v svojo kvalifikacijsko skupino. Žreb bi lahko pošteno zagrenil življenje nasledniku Tomaža Kavčiča, kljub temu pa je možnih tudi nekaj razpletov, ki bi Slovencem vendarle namenili premagljive tekmece, kakršni sta v prvem bobnu Švica in Poljska, v drugem Islandija in Češka ali v tretjem Slovaška in Bolgarija. Nekaj gotovo drži: Slovencem v nobenem primeru ne bo enostavno v svoji skupini osvojiti enega od prvih dveh mest, ki peljeta na šampionat stare celine.
Slovenija bo v decembrskem žrebu kvalifikacijskih skupin pristala v četrtem jakostnem bobnu.
Liga narodov ni tako nepomembno tekmovanje, kot so morda mislili nekateri. Navijači so jo vzeli za svojo, saj brez milosti kaznujejo rezultatske neuspehe – tudi v Sloveniji – in jih hitro zajame evforija ob morebitnih zmagah in podvigih. V Nemčiji denimo že bijejo plat zvona, potem ko sloviti »elf« po treh kolih kotira na dnu prve skupine lige A (A1) s pičlo točko iz tekem s Francijo in z Nizozemsko. Nemci se bodo reševali v zadnjem kolu proti »oranžnim«, toda morebitna točka slednjih v zadnjem kolu z verjetno zmagovalko skupine Francijo bi lahko selekcijo bundeslige prikovala na dno in jo poslala v ligo B. Ni čudno, da nogometna družina v 85-milijonski državi zahteva glavo Joachima Löwa … Podobno se je zgodilo s Poljsko v skupini A3, Islandijo v skupini A2 in finalistko zadnjega mundiala Hrvaško v skupini A4.
Za prvaka Francija, Belgija, Portugalska in Španija
Preboj v najvišjo ligo A se nasmiha Rusiji in BiH, Ukrajincem pa je to že uspelo v konkurenci Čehov in Slovakov. Če bi obveljal današnji vrstni red skupin, bi se za zgodovinski naslov prvaka lige narodov junija 2019 na zaključnem turnirju pomerile trenutno vodilne reprezentance štirih skupin v ligi A: Francija, Belgija, Portugalska in Španija.
Najdražji nogometaš finske nogometne reprezentance je vratar Lukaš Hradecky, v Bratislavi rojeni 28-letnik, ki brani mrežo Bayerja iz Leverkusna.
Kljub moči ekip v ligi A in njihovi skupni tržni vrednosti, ki presega sedem milijard evrov (7,07), Uefina liga narodov navdušuje predvsem navijače reprezentanc, ki niso vajeni šampionskega slavja, še manj uvrstitev na največji tekmovanji, kakršni sta evropsko ali svetovno prvenstvo. Nad produktom, ki ga je vpeljal v sistem Uefinih tekmovanj njen predsednik Aleksander Čeferin, so denimo navdušeni tudi na Finskem, kjer nogomet še išče domovinsko pravico. Tamkajšnje prebivalce je zajela doslej nevidena evforija, potem ko njihova selekcija (12 točk) poveljuje skupini C2 pred Grčijo, Madžarsko in Estonijo in se je približala nastopu na enem od treh zaključnih turnirjev četverice, ki bodo na sporedu marca 2020. Fincem bi 15. novembra na gostovanju v Grčiji zadostoval za zgodovinski podvig že poraz, »boljši« od 0:2, v nasprotnem primeru bi morali tri dni pozneje osvojiti najmanj točko na gostovanju v Budimpešti. Reprezentanca, ki seveda nikdar ni igrala na EP ali SP, je močno napredovala po letu 2000. Ne premore uveljavljenih zvezdnikov, igralec z daleč največjo vrednostjo je vratar Lukaš Hradecky, v Bratislavi rojeni 28-letnik, ki brani mrežo Bayerja iz Leverkusna.
Nazadnje sta bila strelca za Finsko Glen Kamara in Pyry Soiri.
Finska ni edina tekmica, s katero je imela v zadnjih letih opraviti Slovenija in je veljala za manj ugledno zasedbo od slovenske. V popolni ekstazi živijo tudi denimo v Gruziji, na katero imajo Slovenci čudovite spomine iz boja za euro 2000 v Beneluksu. Gruzija si je že zagotovila nastop na zaključnem turnirju lige narodov D, potem ko je zmlela Kazahstan, Latvijo in Andoro. Tudi država, ki leži na nemirnem območju ob Črnem morju med Rusijo, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžanom, ne pozna mamljivega vonja po največjih nogometnih turnirjih, tokrat jo je vendarle zajelo plebiscitarno navdušenje. Tekmo z Andoro v Tbilisiju si je ogledalo 35.200 navijačev, proti Latviji se jih je zbralo 45.700.
Gruzijo vodi Slovak Vladimir Weiss, znanec Kekovih Slovencev iz leta 2009. Foto Reuters
Navdušena tudi Kosovo in Makedonija
Če bi denimo ostalo pri trenutni razvrstitvi skupine v ligi D, bi igrali na turnirju četverice Gruzija, Luksemburg, Kosovo in Makedonija – eden od njih pa bi si izboril nastop na evropskem prvenstvu leta 2020. Tudi Makedoncem kaže dobro, čeprav so nazadnje visoko z 0:4 izgubili v Armeniji. Reprezentanca iz razklane države, ki premore tudi več odličnih nogometašev (Pandev, Ristovski, Trajkovski, Nestorovski), vendarle sama odloča o svoji usodi v skupini D4. Zanimivo, tudi na Luksemburg in Makedonijo so številni v Sloveniji donedavno gledali zviška …
45.700
navijačev se je zbralo na tekmi Gruzije in Latvije v Tbilisiju, deset tisoč manj jih je spodbujalo reprezentanco z Andoro.
navijačev se je zbralo na tekmi Gruzije in Latvije v Tbilisiju, deset tisoč manj jih je spodbujalo reprezentanco z Andoro.
Ob naštetih reprezentancah velja izpostaviti še nekatere. Če bi obveljalo doseženo iz septembra in oktobra, bi nazadovale na najnižjo raven tekmovanja Albanija, Estonija, Slovenija in Litva. Ta kvartet bi se torej v boju za svetovno prvenstvo v Katarju potegoval za eno mundialsko vstopnico iz lige D, kar gotovo zveni obetavno za selektorja, ki bo vodil Slovenijo čez približno dve leti, seveda ob predpostavki, da se bosta Uefa in Fifa dogovorili za režim lige narodov tudi v boju za Katar 2022.
Goran Pandev (levo) se je takole razveselil enega od golov v majici Makedonije.
Že zdaj je znano, da bo učinek reprezentanc v letošnji ligi narodov neposredno vplival na razporeditev ekip v šest kakovostnih bobnov pred žrebom kvalifikacijskih skupin za euro 2020, ki bo letošnjega 2. decembra v Dublinu. Novembra bo nemara prišlo do manjših sprememb, do revolucije pa gotovo ne – Slovenija bo pristala v četrtem bobnu ne glede na izplen v tekmah z Norveško v Stožicah in Bolgarijo v Sofiji.
Slovencem naslednje leto ne bo lahko
Upoštevaje trenutni skupni vrstni red v ligi narodov bi Slovenci pričakali ples kroglic v družbi izbranih vrst, kakršne imajo Grčija, Črna gora, Romunija, Madžarska, Albanija, Ciper, Estonija, Litva in Gruzija (glej tabelo) in teh seveda ne bi mogla dobiti v svojo kvalifikacijsko skupino. Žreb bi lahko pošteno zagrenil življenje nasledniku Tomaža Kavčiča, kljub temu pa je možnih tudi nekaj razpletov, ki bi Slovencem vendarle namenili premagljive tekmece, kakršni sta v prvem bobnu Švica in Poljska, v drugem Islandija in Češka ali v tretjem Slovaška in Bolgarija. Nekaj gotovo drži: Slovencem v nobenem primeru ne bo enostavno v svoji skupini osvojiti enega od prvih dveh mest, ki peljeta na šampionat stare celine.
