Isco: Moje otroke bolj navdušuje, da bodo videli Yamala kot mene

Skoraj šest let je minilo, odkar je Isco Alarcón nazadnje oblekel dres španske izbrane vrste. Po dolgi odsotnosti, ki so jo zaznamovali vzponi, padci in resna poškodba, se izkušeni vezist Real Betisa zdaj vrača na reprezentančni oder; španski virtuoz je vpoklican na zaključni turnir lige narodov. Letos je s svojim klubom odlično nastopal v konferenčni ligi, kjer se je prebil vse do finala, tam pa je moral priznati premoč proti angleškemu Chelseaju.

»Skrivnost je v uživanju«

»Moj bog, koliko časa je že minilo … Vesel sem, da sem se vrnil po dolgem času. Želja po igranju za reprezentanco nikoli ne usahne,« je Isco čustveno dejal za uradne medije Španske nogometne zveze (RFEF), ko se je spominjal svoje zadnje tekme, 10. junija 2019 proti Švedski. »Tu sem, da uživam v trenutku, in upam, da zmagamo. V karieri pridejo trenutki dvoma, še posebej, ko ti stvari ne stečejo, a ravno takrat je pomembno vztrajati in se ne predati. Na koncu sta me ljubezen do nogometa in strast znova pripeljali sem,« je nadaljeval za RFEF.

Isco je v Betisu ponovno našel samega sebe. FOTO: Marcelo Del Pozo/Reuters

Pravi, da je ključ do njegove vrnitve to, da je znova odkril otroško veselje do igre: »Predvsem gre za občutek, da prideš nekam, kjer te cenijo, kjer ti zaupajo, da se ponovno povežeš s tistim malim otrokom v sebi, ki je oboževal nogomet in v njem neizmerno užival. Skrivnost je v uživanju,« je pojasnil za medije RFEF.

Preizkušnje na poti nazaj

Iscova pot nazaj ni bila lahka. Med drugim je moral prestati resno poškodbo fibule, ki je zahtevala kar dve operaciji, saj se, kot je razkril v pogovoru za RFEF, »prva ploščica (vstavljena v njegovo koleno, op. a.) ni dobro prijela«. Zaradi te poškodbe je izpustil tudi evropsko prvenstvo v Nemčiji leta 2024. »Življenje te lahko preseneti, ko najmanj pričakuješ,« razmišlja Isco. »A tudi to je ovira, ki jo je treba premagati, in uspelo mi je. Res pa je, da sem zdaj starejši, bolj zrel, in to mi je zelo pomagalo.« Kljub razočaranju, ker ni mogel nastopiti v Nemčiji, je svoje reprezentančne kolege spodbujal na daljavo; kot je povedal za RFEF, je tekme med okrevanjem in medenimi tedni spremljal celo po lokalih na Japonskem.

Družina, Lamine Yamal in zrelost na igrišču

Nepogrešljiv del njegove vrnitve je podpora družine. »Brez njih, čeprav se sliši kot kliše, se ne bi mogel vrniti na tako visoko raven,« je priznal. Prav družina pa je poskrbela tudi za eno najbolj prisrčnih anekdot ob njegovi vrnitvi. Njegovi mlajši otroci, stari štiri in pet let, ga namreč še nikoli niso videli igrati za reprezentanco. »Bolj jih navdušuje dejstvo, da bom srečal Lamina Yamala, kot pa da bi mene videli v dresu reprezentance,« je v smehu razkril Isco. »Tako da sem tudi sam navdušen, da me bodo lahko videli igrati za Španijo.«

Isco je svoja najboljša leta preživel pri madridskem Realu. FOTO: Sergio Perez/Reuters

Čeprav se sam vidi kot »nekoliko bolj zrel« igralec, Isco poudarja, da v svojem bistvu ostaja enak: »Še vedno poskušam biti isti igralec, uživati, pokazati, kaj nosim v sebi, in z nogometom navduševati ljudi. Zelo sem vesel, da lahko še naprej počnem to, kar imam rad, da sem se vrnil v reprezentanco, in upam, da ne bo ostalo le pri tem enem vpoklicu.«

Novi cilji in neizpolnjena želja

Isco, ki bo znova nosil svojo številko 22, se ne vrača brez jasnih ciljev. Ima jasen cilj: osvojiti ligo narodov in s tem uresničiti še eno veliko željo v svoji karieri. »Za La Rojo igram že od svojega 14. ali 15. leta, doživel sem veliko lepih trenutkov, a res je, da glede uspehov s člansko reprezentanco še vedno čutim neko neizpolnjenost. Upam, da nam uspe osvojiti to tekmovanje,« je za RFEF sklenil Isco, ki bo s soigralci najprej moral premagati Francijo, nato pa še zmagovalca dvoboja med Nemčijo in Portugalsko.

Kljub temu da je Betis v finalu konferenčne lige izgubil proti Chelseaju, je Isco postal najboljši nogometaš turnirja. FOTO: Dylan Martinez/Reuters