Kadar mladi Lucijan zabije gol, Gorica zmaguje

Gorica se je v dveh tednih prelevila iz vreče za udrihanje v moštvo, ki kroji vrh. Olimpiji je odvzela dve točki, Domžale je izločila iz šampionske bitke, le Maribor ji je dal učno uro. Po njej je Gorica vzcvetela, tako kot Mark Gulić, komaj 20-letni Lucijan, ki je v zadnjih štirih tekmah dosegel 3 gole.

»Po načinu igre sta mi všeč Zlatan Ibrahimović in Luis Suarez,« je goriška petnajstica razkril svoja vzornika med najboljšimi napadalci. Njegov gol za vodstvo s 3:0 proti Domžalam je bil v slogu vzornikov: z njim je pokazal vztrajnost, telesno moč in na koncu še kanček tehnične dovršenosti, potem ko se je v dobrih 40 m moral boriti za žogo, za prostor in za strel. Resda je imel v nespretnem posredovanju Domžalčana Daria Melnjaka rahlo pomoč, toda akcija je bila vredna aplavza. Tako kot drugi trije goriški goli, ki so pomenili konec realnih domžalskih sanj o naslovu prvaka in goriško vrnitev v boj za 4. mesto in evropsko vozovnico.
»Če smo ujeli zmagovalni ritem, bi bilo neumno, če ne bi verjeli, da si lahko zagotovimo Evropo,« je Mark priznal, da se je v goriško slačilnico vrnil zmagovalni duh: v zadnjih štirih tekmah je Gorica premagala Krško (2:0), Celje (3:0) in še Domžale (4:1). V Stožicah se je branila in se ubranila. Pri vseh zmagah je Gulić zabil gol, skupaj je že pri petih, pri čemer je zmogel vsega 418 minut igre. Jeseni je prvi gol zabil ob zmagi proti Triglavu (3:1), spomladi še proti Aluminiju (1:0).

Od Pirana, preko Izole in Kopra v Gorico

Mark ima zanimivo družinsko poreklo, oče Alan prihaja z otoka Rab, mati Magdalena iz Zenice, brat Marin je iz nogometnih vrst prestopil med košarkarje.
»Oče se je že rodil v Sloveniji, mama je po rodu Srbkinja. Brat je izbral košarko, čeprav so bili njegovi prvi koraki nogometni. Toda pri 15 letih in preko 190 cm višine je izbral pravilno,« je svoje najbližje predstavil 184 cm visoki napadalec, ki je nogometno pot začel v Piranu, nadaljeval pa v Izoli in Kopru, preden ga je ujela Gorica.
»V mlajših kategorijah sem bil prvi strelec Kopra, toda ko so mi ponudili, da se priključim članskemu moštvu, sem se po razmisleku in nasvetu zastopnika Admirja Kršića (nekdanji nogometaš Gorice, op. p.) raje odločil za Gorico. Ocenil sem, da v Kopru še lep čas ne bi dobil priložnosti, čeprav sem tudi pri Gorici najprej odšel na 'vajeniško' dobo k Adrii,« je odkril svojo nogometno pot in se dotaknil tudi rezultatske preobrazbe goriškega moštva.

Miran Burgić kot učitelj

»Trener je osvežil moštvo in ujel posrečeno mešanico izkušenih in mlajših igralcev. Prej so več igrali starejši, v zadnjih tekmah smo dobili več priložnosti mlajši, skupaj pa smo močnejši. Predvsem so moji goli tudi sad pomoči soigralcev,« se Mark zaveda, da je moštvo tisto, ki na površje potisne posameznika. Čeprav mu gre v zadnjem obdobju vse od nog, ne skriva, da igra na položaju, na katerem se ne počuti najbolje. »Vedno sem bil srednji napadalec. Zdaj sem bližje bočnemu napadalcu,« je povedal in pohvalil »mentorja« Mirana Burgića, ki še ima status klasične št. 9 pri goriškem moštvu.
»Njegove izkušnje in nasveti so dragoceni. Priznam, da se zgledujem po njem, veliko mi pomaga,« je opisal eno od vlog 33-letnega Burgića. Lahko Gorica odloči prvaka?
»Olimpija in Maribor sta izenačena. Težko bi se odločil, a Maribor naj se v zadnjem kolu pazi,« je vijolične opozoril, naj se ne sprostijo preveč pred sklepnim gostovanjem Gorice v Ljudskem vrtu.