V nadaljevanju preberite:

Slovenski navijači so se na dan tekme ob 16. uri zbrali v pivnici People like us (Ljudje kot mi), ob 19. uri so peš krenili proti dva kilometra oddaljenemu štadionu. Kot v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so pred večino pomembnih tekem prehodili pot od Tromostovja do legendarnega štadiona za Bežigradom. V nekem trenutku so se številni počutili kot doma oziroma v soseščini: voznik avtobusa te ogovori po srbsko, receptorka v hotelu po hrvaško, menjalni tečaj med krono in evrov je enak kot nekoč med hrvaško kuno in evrom ...

Mogoče je zaznati močnejši utrip med podporniki slovenske nogometne reprezentance. Septembra se je zbralo v San Marinu približno 400 Slovencev, ki so bili navdušeni po štirih golih v mreži gostiteljev. Tudi manj ugodno potovanje v Belfast je pritegnilo na Severno Irsko podobno število rojakov. Kako je bilo na Danskem, kaj o tem pravi Matjaž Kek?