Menjavanje selektorjev še ni razvoj
Nekdanja selektorja Bojan Prašnikar in Zdenko Verdenik o vlogi trenerjev v slovenskem nogometu.
Odpri galerijo
Bojan Prašnikar
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kdo bo porinil nogometni razvoj naprej? To je po napovedi dolgoletnega predsednika Združenja nogometnih trenerjev Slovenije Rudija Bračiča, da se umika s položaja prvega moža slovenske stroke, med nogometnimi trenerji postalo eno od glavnih vprašanj. Toda ključno je, kakšno vlogo bo imel ceh v prihodnosti pri oblikovanju nogometnega koncepta, ki bo upoštevan, razvojen in uspešen.
O vplivu, učinku in predvsem vlogi ZNTS na razvoj slovenskega nogometa bi bilo mogoče polemizirati, toda dejstvo je, da bi lahko opravila več, kot je.
»Stvari so bile postavljene, toda deset let se ni ničesar spreminjalo. Forma je bila, vsebina pa ni prišla v ospredje. Ni bilo vzvodov, da bi lahko opravili kaj več,« je pogovor o vlogi in nalogi krovne cehovske organizacije začel eden od najuspešnejših slovenskih trenerjev Bojan Prašnikar. V preteklosti je bil prav bivši trener Olimpije, Maribora in še vrsto drugih klubov ter selektor pogosto kritičen do vloge, slišnosti in vidnosti ZNTS. »Nisem bil uslišan,« je pripomnil.
Prašnikar je prepričan, da je slovenski nogomet v zastoju in da je vpliv trenerjev omejen zgolj za odločanje o tekmovalnih sistemih, namesto, da bi imel s svojimi strokovnimi pogledi in ocenami vpliv na celovit razvoj.
»Vsako uspešno podjetje ima svoj razvojni oddelek. V nogometu ga ni, zato tudi ni razvoja. Pri nas so le kozmetični popravki. Na primer, ni dovolj, da menjamo selektorje. Trenerji in strokovnost smo postavljeni na stranski tir. V klubih so glavni športni direktorji, stroka, kot gonilna sila je potisnjena v ozadje. Na igrišču pa se vidijo pomanjkljivosti. Iskreno, naši igralci zaostajajo v ključnih elementih, kot so ustavljanje žoge, natančnost podajanja, hitrost. Drugi razvojno drvijo naprej, mi hodimo in tega ne vidijo,« je menil 66-letni trener, ki je kot prvi slovenski trener popeljal Maribor v ligo prvakov.
Prav tako bivši selektor in trener Zdenko Verdenik izpostavlja vlogo Nogometne zveze Slovenije. »Trenerska organizacija ima temelje in znanje, toda NZS je tista, ki mora skrbeti za razvoj slovenskega nogometa. Tudi tako, da upošteva trenerje in jih ščiti. Vpliv ZNTS pa je minimalen in znotraj izvršnega odbora NZS omejen na dvigovanje roke,« je bil Verdenik kritičen o vlogi NZS, pri kateri, kot pravi, bi morali imeti znotraj organizacije profesionalen oddelek, da bi se ukvarjala izključno s trenersko problematiko, od izobraževanja do uveljavljanja razvojnih konceptov.
Verdenik je ošvrknil ZNTS, da s starostno omejitvijo (do 70 let) oddalji izkušene trenerje. Po njegovem bi se ZNTS moral bolj angažirati, če bi želel postati pomemben dejavnik znotraj nogometnega ustroja.
»Trenerji smo neupoštevani, samo ščitenje statusa trenerjev in izobraževanje ni dovolj. Treba je imeti vpliv in trenerjem dopustiti, da odločajo o strokovnih vprašanjih, ki zadevajo nogometni razvoj,« je, med drugim, povedal po merilih kolegov prestar Verdenik in nakazal, kakšen naj bo prvi mož cehovske organizacije, da bi lahko uveljavil njen vpliv pri odločanju o pomembnih strokovnih vprašanjih. »Novi predsednik naj bo nekdo, ki je šolan in izobražen, ki ima za seboj praktično znanje in izkušnje ter širino.«
O vplivu, učinku in predvsem vlogi ZNTS na razvoj slovenskega nogometa bi bilo mogoče polemizirati, toda dejstvo je, da bi lahko opravila več, kot je.
»Stvari so bile postavljene, toda deset let se ni ničesar spreminjalo. Forma je bila, vsebina pa ni prišla v ospredje. Ni bilo vzvodov, da bi lahko opravili kaj več,« je pogovor o vlogi in nalogi krovne cehovske organizacije začel eden od najuspešnejših slovenskih trenerjev Bojan Prašnikar. V preteklosti je bil prav bivši trener Olimpije, Maribora in še vrsto drugih klubov ter selektor pogosto kritičen do vloge, slišnosti in vidnosti ZNTS. »Nisem bil uslišan,« je pripomnil.
Drugi drvijo naprej, Slovenija hodi
Prašnikar je prepričan, da je slovenski nogomet v zastoju in da je vpliv trenerjev omejen zgolj za odločanje o tekmovalnih sistemih, namesto, da bi imel s svojimi strokovnimi pogledi in ocenami vpliv na celovit razvoj.
»Vsako uspešno podjetje ima svoj razvojni oddelek. V nogometu ga ni, zato tudi ni razvoja. Pri nas so le kozmetični popravki. Na primer, ni dovolj, da menjamo selektorje. Trenerji in strokovnost smo postavljeni na stranski tir. V klubih so glavni športni direktorji, stroka, kot gonilna sila je potisnjena v ozadje. Na igrišču pa se vidijo pomanjkljivosti. Iskreno, naši igralci zaostajajo v ključnih elementih, kot so ustavljanje žoge, natančnost podajanja, hitrost. Drugi razvojno drvijo naprej, mi hodimo in tega ne vidijo,« je menil 66-letni trener, ki je kot prvi slovenski trener popeljal Maribor v ligo prvakov.
Profesionalizacija znotraj ustroja NZS
Prav tako bivši selektor in trener Zdenko Verdenik izpostavlja vlogo Nogometne zveze Slovenije. »Trenerska organizacija ima temelje in znanje, toda NZS je tista, ki mora skrbeti za razvoj slovenskega nogometa. Tudi tako, da upošteva trenerje in jih ščiti. Vpliv ZNTS pa je minimalen in znotraj izvršnega odbora NZS omejen na dvigovanje roke,« je bil Verdenik kritičen o vlogi NZS, pri kateri, kot pravi, bi morali imeti znotraj organizacije profesionalen oddelek, da bi se ukvarjala izključno s trenersko problematiko, od izobraževanja do uveljavljanja razvojnih konceptov.
Verdenik je ošvrknil ZNTS, da s starostno omejitvijo (do 70 let) oddalji izkušene trenerje. Po njegovem bi se ZNTS moral bolj angažirati, če bi želel postati pomemben dejavnik znotraj nogometnega ustroja.
»Trenerji smo neupoštevani, samo ščitenje statusa trenerjev in izobraževanje ni dovolj. Treba je imeti vpliv in trenerjem dopustiti, da odločajo o strokovnih vprašanjih, ki zadevajo nogometni razvoj,« je, med drugim, povedal po merilih kolegov prestar Verdenik in nakazal, kakšen naj bo prvi mož cehovske organizacije, da bi lahko uveljavil njen vpliv pri odločanju o pomembnih strokovnih vprašanjih. »Novi predsednik naj bo nekdo, ki je šolan in izobražen, ki ima za seboj praktično znanje in izkušnje ter širino.«
