Ni Xavi, a proti Olimpiji je bil blizu Katalončevi vrhunskosti
Mladi nogometni reprezentant Aluminija Dejan Petrović je zeleno-belim zabil gol in podal.
Odpri galerijo
Med »žrtvami« Dejana Petrovića (levo) je bil v soboto tudi Olimpijin dribler Stefan Savić. FOTO: NK Aluminij
Aluminiju se je minuli vikend godila krivica. Čeprav je uprizoril eno od največjih, če ne celo največjo predstavo, ki jo je začinil z izjemno zmago proti Olimpiji (6:2), so bili v ospredju poraženci. Toda tudi doslej največje presenečenje prvega dela sezone v 1. SNL je imelo veliko junakov, eden je še posebej izstopal, ker je mlad, a tudi že nepogrešljiv v prvi enajsterici: 20-letni Dejan Petrović.
Gol in podaja. To je bil učinek mladega reprezentanta, ki velja za največjega upa v moštvu iz Kidričevega. V opisu njegovih nalog v vlogi zadnjega zveznega igralca sicer ne piše, da mora dosegati gole. Prej krasti žoge in povezovati. Toda zeleno-beli so lahko videli, da ima 180 cm visoki nogometaš, ki se zaradi izjemne gibljivosti spreminja v raznovrstnega zveznega igralca, velik potencial.
»Izkoristil sem priložnost. Redko zabijam gole, toda to je bila tekma, v kateri se nam je čisto vse izšlo kot po maslu. Izključitev Bagnacka nas je v drugem polčasu sprostila. Zaradi tega smo igrali navdahnjeno in brez zavor, posledica pa je bila visoka zmaga,« je izpostavil otrok Aluminija, ki prihaja iz Frama. »Že od 10. leta starosti sem pri Aluminiju. Oče Ivan me je pripeljal,« je označil »krivca« za nogometno kariero maturant II. gimnazije Maribor, ki ima na tribuni vselej dva velika navijača. »Oče in mati Liljana praktično ne zamudita nobene tekme.«
Dejan na dosedanji razvojni poti ne kaže znakov, da bi bil muha enodnevnica. Za njim je že kar lepa prvoligaška zgodba, raztegnjena čez tri sezone, v katerih je igral že 69 tekem, dosegel dva gola (oba v tej sezoni) in osem asistenc. Na članski ravni je prve kilometre naredil že v 2. SNL, v višjem kakovostnem razredu pa se prebija v ospredje brez velikih nihanj, vztrajno, a tako prepričljivo, da se bo slej ko prej zanj ogrel kateri od boljših klubov. Morda Maribor.
»Ne, ne. O tem sploh ne razmišljam. Osredotočen sem izključno na to, da bom igral čim bolje. In iz tekme v tekmo ponavljal najboljše igre. To je najtežje, nisem tip igralca, ki bi ga zadovoljila ena vrhunska tekma, potem pa dve, tri povprečne. Ni enostavno vsak vikend igrati na polno, kdor to zmore, je zagotovo odličen nogometaš,« Dejan razmišlja zelo trezno in zrelo ter uživa v najboljšem obdobju najboljšega kluba iz Podravja. Maribor je poglavje zase.
»Dobre igre in rezultati so seštevek trdega dela, izkušenj, zrelosti in uigranosti moštva, ki je že nekaj časa skupaj. Seveda ima tudi trener Oliver Bogatinov veliko prstov vmes pri našem uspehu, saj s svojo širino dodaja višjo vrednost,« je še povedal Petrović, čigar igralski vzornik je sloviti Katalonec Xavi, kar je bilo mogoče prepoznati po njegovem igralnem položaju.
Za mladega nogometaša in Aluminij je zadnje dejanje jeseni nadvse pomembno. V igri je veliko, 3. mesto, a nedeljski tekmec je prav prvi zasledovalec Celje. Pri njem igra tudi Dejanov vrstnik, tekmec in reprezentančni kolega Janez Pišek.
»S Celjem jeseni še nismo izgubili, imamo pozitiven izid, zmago in neodločen izid, toda vse tekme so bile napete in izenačene. Odločale so malenkosti. Normalno je, da smo nabrušeni, le kdo je računal na to, da bi lahko šli na odmor s 3. mesta,« se je vprašal kidriški Xavi in prijatelju Pišku jasno sporočil, da se Celjanom računica ne bo izšla.
Gol in podaja. To je bil učinek mladega reprezentanta, ki velja za največjega upa v moštvu iz Kidričevega. V opisu njegovih nalog v vlogi zadnjega zveznega igralca sicer ne piše, da mora dosegati gole. Prej krasti žoge in povezovati. Toda zeleno-beli so lahko videli, da ima 180 cm visoki nogometaš, ki se zaradi izjemne gibljivosti spreminja v raznovrstnega zveznega igralca, velik potencial.
»Izkoristil sem priložnost. Redko zabijam gole, toda to je bila tekma, v kateri se nam je čisto vse izšlo kot po maslu. Izključitev Bagnacka nas je v drugem polčasu sprostila. Zaradi tega smo igrali navdahnjeno in brez zavor, posledica pa je bila visoka zmaga,« je izpostavil otrok Aluminija, ki prihaja iz Frama. »Že od 10. leta starosti sem pri Aluminiju. Oče Ivan me je pripeljal,« je označil »krivca« za nogometno kariero maturant II. gimnazije Maribor, ki ima na tribuni vselej dva velika navijača. »Oče in mati Liljana praktično ne zamudita nobene tekme.«
Dejan na dosedanji razvojni poti ne kaže znakov, da bi bil muha enodnevnica. Za njim je že kar lepa prvoligaška zgodba, raztegnjena čez tri sezone, v katerih je igral že 69 tekem, dosegel dva gola (oba v tej sezoni) in osem asistenc. Na članski ravni je prve kilometre naredil že v 2. SNL, v višjem kakovostnem razredu pa se prebija v ospredje brez velikih nihanj, vztrajno, a tako prepričljivo, da se bo slej ko prej zanj ogrel kateri od boljših klubov. Morda Maribor.
Odličen na vsaki tekmi, ne le na eni
»Ne, ne. O tem sploh ne razmišljam. Osredotočen sem izključno na to, da bom igral čim bolje. In iz tekme v tekmo ponavljal najboljše igre. To je najtežje, nisem tip igralca, ki bi ga zadovoljila ena vrhunska tekma, potem pa dve, tri povprečne. Ni enostavno vsak vikend igrati na polno, kdor to zmore, je zagotovo odličen nogometaš,« Dejan razmišlja zelo trezno in zrelo ter uživa v najboljšem obdobju najboljšega kluba iz Podravja. Maribor je poglavje zase.
»Dobre igre in rezultati so seštevek trdega dela, izkušenj, zrelosti in uigranosti moštva, ki je že nekaj časa skupaj. Seveda ima tudi trener Oliver Bogatinov veliko prstov vmes pri našem uspehu, saj s svojo širino dodaja višjo vrednost,« je še povedal Petrović, čigar igralski vzornik je sloviti Katalonec Xavi, kar je bilo mogoče prepoznati po njegovem igralnem položaju.
Za mladega nogometaša in Aluminij je zadnje dejanje jeseni nadvse pomembno. V igri je veliko, 3. mesto, a nedeljski tekmec je prav prvi zasledovalec Celje. Pri njem igra tudi Dejanov vrstnik, tekmec in reprezentančni kolega Janez Pišek.
»S Celjem jeseni še nismo izgubili, imamo pozitiven izid, zmago in neodločen izid, toda vse tekme so bile napete in izenačene. Odločale so malenkosti. Normalno je, da smo nabrušeni, le kdo je računal na to, da bi lahko šli na odmor s 3. mesta,« se je vprašal kidriški Xavi in prijatelju Pišku jasno sporočil, da se Celjanom računica ne bo izšla.
