V Münchnu zdaj sledi hud boj za vstopnice
Dublin in Bilbao ne bosta med prizorišči, slednjega bo zamenjala Sevilla, tekme iz Irske pa bodo prestavili v London in St. Peterburg.
Odpri galerijo
München je pravo nogometno mesto, kar je občutil tudi Arjen Robben, nekdanji Bayernov as iz Nizozemske. FOTO: Alexander Hassenstein/AFP
Za vodilnimi iz Evropske nogometne zveze, med njimi pa zlasti za glavnim in tako najbolj odgovornim Aleksandrom Čeferinom, so burni dnevi. Komaj se je ohladila vroča kaša okrog superlige in nato njenega hitrega izginotja, že je bilo treba reševati zgodbo prizorišč letošnjega eura.
Med sprva načrtovanimi na prvenstvu stare celine, od 11. junija do 11. julija letos, ne bosta Dublin in Bilbao, tik pred dvanajsto je na zadnji vlak vstopil München ... Omenjeni prvi mož evropskega nogometa stavi na načelnost in uresničitev obljub. In tako je tudi deloval v pripravi evropskega prvenstva v nogometu 2020, s katerim je razgrnil zanimivo zamisel silno živahnega utripa po vsej celini, od baskovskega dela Španije in Irske do skrajnega vzhoda z Bakujem, metropolo Azerbajdžana. Načrt je bil prav poseben, toda lani ga je preprečila pandemija koronavirusa, zdaj pa bo zgodba malce drugačna od prvih željá, saj tribune – z izjemo Budimpešte – ne bodo polne, vseeno pa se bodo gledalci vrnili k prizoriščem. In to je bil temeljni pogoj Čeferina s sodelavci, da vlade posameznih dežel zagotovijo vsaj delni obisk štadiona med evropskim prvenstvom.
Kot smo pisali, so na 9 prizoriščih – v Amsterdamu, Londonu, Rimu, Bakuju, St. Peterburgu, Budimpešti, Bukarešti, Glasgowu in Københavnu – prižgali zeleno luč, v zraku je ostala usoda še treh načrtovanih štadionov. V Španiji, pravzaprav njenem baskovskem delu, na nemškem jugu in na Irskem ni bilo zagotovil. Včerajšnji sestanek izvršnega odbora Uefe pa je nato odpravil vse dvome: Bilbao se je z zemljevida eura 2020 umaknil že sredi tedna, novo prizorišče v državi svetovnih in dvakratnih evropskih prvakov bo Sevilla, tekme iz Dublina so prenesli k že obstoječim prirediteljem v London in St. Peterburgu, največja srednjeevropska država pa bo z Münchnom vendarle ostala v prestižni druščini prirediteljev prvenstva stare celine.
Marsikdo si je po Evropi sicer kar težko predstavljal, da v nogometu zapriseženi bavarski metropoli, mestu zadnjih zmagovalcev lige prvakov in imenitne tradicije spektakularnih tekem, ne bi bilo prvenstva, toda dokler dejansko deželna vlada ni pristala, ni bilo nikakršnega zagotovila. Ne nazadnje Nemčijo čaka euro 2024 – priredila ga bo prvič po letu 1988 – in jasno, da bo takrat München pomembno prizorišče.
»Toda ta aprilski petek je vendarle poseben in vesel za nogometne privržence v našem mestu,« je poudaril münchenski župan Dieter Reiter in se zahvalil tudi Uefi za zaupanje: »Spoznala je, da je München tudi brez zagotovljenega obiska na tekmah zelo privlačno mesto med prizorišči evropskega prvenstva.« Na koncu pa so z Bavarskega sporočili, da si bo posamezno tekmo na sloviti Allianz Areni lahko ogledalo 14.500 navzočih. Ni si težko predstavljati, kakšen boj se bo v prihodnjih dneh vnel za vstopnice: tu bodo namreč tri tekme domače reprezentance proti Franciji, Madžarski in Portugalski, nato pa še ena četrtfinalna predstava.
Največ gledalcev po teh zadnjih uradnih podatkih bo lahko spremljalo tekme v Budimpešti, v novi areni Ferenca Puskasa po 67.000, v St. Peterburgu in Bakuju denimo po 34.000, v Londonu, kjer bo finale, 22.500, uvod v prvenstvo pa pripada Rimu: dvoboj Italije in Turčije si bo lahko ogledalo 18.000 srečnežev ...
Med sprva načrtovanimi na prvenstvu stare celine, od 11. junija do 11. julija letos, ne bosta Dublin in Bilbao, tik pred dvanajsto je na zadnji vlak vstopil München ... Omenjeni prvi mož evropskega nogometa stavi na načelnost in uresničitev obljub. In tako je tudi deloval v pripravi evropskega prvenstva v nogometu 2020, s katerim je razgrnil zanimivo zamisel silno živahnega utripa po vsej celini, od baskovskega dela Španije in Irske do skrajnega vzhoda z Bakujem, metropolo Azerbajdžana. Načrt je bil prav poseben, toda lani ga je preprečila pandemija koronavirusa, zdaj pa bo zgodba malce drugačna od prvih željá, saj tribune – z izjemo Budimpešte – ne bodo polne, vseeno pa se bodo gledalci vrnili k prizoriščem. In to je bil temeljni pogoj Čeferina s sodelavci, da vlade posameznih dežel zagotovijo vsaj delni obisk štadiona med evropskim prvenstvom.
Foto
Kot smo pisali, so na 9 prizoriščih – v Amsterdamu, Londonu, Rimu, Bakuju, St. Peterburgu, Budimpešti, Bukarešti, Glasgowu in Københavnu – prižgali zeleno luč, v zraku je ostala usoda še treh načrtovanih štadionov. V Španiji, pravzaprav njenem baskovskem delu, na nemškem jugu in na Irskem ni bilo zagotovil. Včerajšnji sestanek izvršnega odbora Uefe pa je nato odpravil vse dvome: Bilbao se je z zemljevida eura 2020 umaknil že sredi tedna, novo prizorišče v državi svetovnih in dvakratnih evropskih prvakov bo Sevilla, tekme iz Dublina so prenesli k že obstoječim prirediteljem v London in St. Peterburgu, največja srednjeevropska država pa bo z Münchnom vendarle ostala v prestižni druščini prirediteljev prvenstva stare celine.
V Budimpešti kar 67.000 gledalcev
Marsikdo si je po Evropi sicer kar težko predstavljal, da v nogometu zapriseženi bavarski metropoli, mestu zadnjih zmagovalcev lige prvakov in imenitne tradicije spektakularnih tekem, ne bi bilo prvenstva, toda dokler dejansko deželna vlada ni pristala, ni bilo nikakršnega zagotovila. Ne nazadnje Nemčijo čaka euro 2024 – priredila ga bo prvič po letu 1988 – in jasno, da bo takrat München pomembno prizorišče.
V Rusiji bodo gledalci zagotovo tako uživali kot med zadnjim mundialom. FOTO: Olga Maljceva/AFP
»Toda ta aprilski petek je vendarle poseben in vesel za nogometne privržence v našem mestu,« je poudaril münchenski župan Dieter Reiter in se zahvalil tudi Uefi za zaupanje: »Spoznala je, da je München tudi brez zagotovljenega obiska na tekmah zelo privlačno mesto med prizorišči evropskega prvenstva.« Na koncu pa so z Bavarskega sporočili, da si bo posamezno tekmo na sloviti Allianz Areni lahko ogledalo 14.500 navzočih. Ni si težko predstavljati, kakšen boj se bo v prihodnjih dneh vnel za vstopnice: tu bodo namreč tri tekme domače reprezentance proti Franciji, Madžarski in Portugalski, nato pa še ena četrtfinalna predstava.
Največ gledalcev po teh zadnjih uradnih podatkih bo lahko spremljalo tekme v Budimpešti, v novi areni Ferenca Puskasa po 67.000, v St. Peterburgu in Bakuju denimo po 34.000, v Londonu, kjer bo finale, 22.500, uvod v prvenstvo pa pripada Rimu: dvoboj Italije in Turčije si bo lahko ogledalo 18.000 srečnežev ...
