Da se ne bi ponovil primer Jennifer Capriati
Če ne bodo spremenili starostnih omejitev, bo lahko Coco Gauff do marca igrala le še tri turnirje
Odpri galerijo
Bodo zaradi Cori Coco Gauff pri WTA znova pretehtali pravila glede starostnih omejitev? FOTO: AFP
London – Pot ameriške najstniške senzacije Cori Coco Gauff se je v Wimbledonu končala v osmini finala, v kateri je morala premoč priznati Simoni Halep, ko je pravljica 15-letnice dobila zadnje poglavje, pa je bilo najpogostejše vprašanje, kaj bo sledilo. Gauffova lahko namreč zaradi svoje starosti igra zelo omejeno število turnirjev, potem ko je WTA zavoljo nekaterih primerov zgodnje izgorelosti pred četrt stoletja sprejela posebno pravilo glede starosti. Zdaj si sledijo številni pozivi po spremembi.
Coco Gauff, ki je bila v Wimbledonu najmlajša kvalifikantka v odprti eri, nikakor ni bila najmlajša igralka, ki je zaigrala v glavnem žrebu. To je bila leta 1990 Jennifer Capriati, ki je debitirala s 14 leti in 101 dnevom, a to so bili še neki drugi časi. Nekoč so tudi mladoletnice osvajale turnirje za veliki slam, najmlajša je bila Martina Hingis, ki je s 16 leti in 117 dnevi osvojila OP Avstralije (sledi ji Monica Seles, ki je na OP Francije zmagala s 16 leti in 189 dnevi), zdaj je tega vedno manj, zadnja najstnica, ki je osvojila veliki naslov, je bila Svetlana Kuznjecova na OP ZDA 2004, istega leta je seveda nase v Wimbledonu z zmago opozorila 17-letna Marija Šarapova.
Dandanes se je zelo težko prebiti v sam vrh, ker so pravila takšna, da igralke, mlajše od 14 let, ne smejo igrati med profesionalkami, nato pa imajo do 18. leta zelo omejeno število turnirjev, na katerih lahko nastopijo. Capriatijeva je bila denimo pri 15 letih wimbledonska polfinalistka, s 14 leti in 235 dnevi je bila članica top 10, pri trinajstih letih, še preden je odigrala prvi profesionalni dvoboj, je bila vredna šest milijonov dolarjev. A končalo se ni dobro, že pri 17 letih, ko je bila tudi olimpijska prvakinja, si je vzela premor od tenisa, vsega je bilo preveč.
Zasačili so jo pri kraji, obtožena je bila posedovanja marihuane, razmišljala je o samomoru. Vse to pred 18. rojstnim dnevom. Američanka se je nato vrnila v teniško karavano, bila sila uspešna, osvojila tri turnirje za veliki slam, se povzpela na 1. mesto WTA, a po koncu kariere se spet ni znašla – prišlo je do predoziranja z drogami, obtožena je bila zalezovanja nekdanjega fanta ... Tudi Martina Hingis se je prvič upokojila pri komaj 22 letih, drugič, ko je padla na dopinškem testu zaradi uživanja kokaina.
Zavoljo takšnih primerov bo lahko Gauffova odigrala le še tri turnirje (in morda še kakšnega glede na rezultate) do marca prihodnjega leta, ko bo dopolnila 16 let, a Američanka, ki je v Wimbledonu ugnala Venus Williams ter prizadejala Poloni Hercog najbolj boleč poraz v karieri, ima številne zagovornike, da bi bilo treba zaradi nje pravila spremeniti, saj da je veliko manjša verjetnost, da bi zašla na kriva pota, četudi se ji obetajo milijoni, dobila naj bi že več kot 400 sponzorskih ponudb ... In menda bodo pravila tudi zares znova pretehtali. »Škoda, da so pravila takšna, kot so, saj se zdi Coco povsem nared in v tem primeru ne vem, zakaj bi upočasnjevali igralke. Želim si, da bi igrala kjerkoli in kadarkoli bi želela,« pravi nekdanja prva igralka sveta Lindsay Davenport, Roger Federer, sicer soustanovitelj agencije, ki je vzela pod okrilje Gauffovo, pa meni: »Razumem, da si ne želijo, da bi mlade igralke igrale preveč, a WTA sem dejal, da bi morala biti pravila nekoliko ohlapnejša.«
Coco Gauff, ki je bila v Wimbledonu najmlajša kvalifikantka v odprti eri, nikakor ni bila najmlajša igralka, ki je zaigrala v glavnem žrebu. To je bila leta 1990 Jennifer Capriati, ki je debitirala s 14 leti in 101 dnevom, a to so bili še neki drugi časi. Nekoč so tudi mladoletnice osvajale turnirje za veliki slam, najmlajša je bila Martina Hingis, ki je s 16 leti in 117 dnevi osvojila OP Avstralije (sledi ji Monica Seles, ki je na OP Francije zmagala s 16 leti in 189 dnevi), zdaj je tega vedno manj, zadnja najstnica, ki je osvojila veliki naslov, je bila Svetlana Kuznjecova na OP ZDA 2004, istega leta je seveda nase v Wimbledonu z zmago opozorila 17-letna Marija Šarapova.
Martina Hingis je najmlajša zmagovalka turnirja za veliki slam v zgodovini, OP Avstralije je osvojila, ko je bila stara 16 let in 117. FOTO: Reuters
Dandanes se je zelo težko prebiti v sam vrh, ker so pravila takšna, da igralke, mlajše od 14 let, ne smejo igrati med profesionalkami, nato pa imajo do 18. leta zelo omejeno število turnirjev, na katerih lahko nastopijo. Capriatijeva je bila denimo pri 15 letih wimbledonska polfinalistka, s 14 leti in 235 dnevi je bila članica top 10, pri trinajstih letih, še preden je odigrala prvi profesionalni dvoboj, je bila vredna šest milijonov dolarjev. A končalo se ni dobro, že pri 17 letih, ko je bila tudi olimpijska prvakinja, si je vzela premor od tenisa, vsega je bilo preveč.
Kraja, droge ...
Zasačili so jo pri kraji, obtožena je bila posedovanja marihuane, razmišljala je o samomoru. Vse to pred 18. rojstnim dnevom. Američanka se je nato vrnila v teniško karavano, bila sila uspešna, osvojila tri turnirje za veliki slam, se povzpela na 1. mesto WTA, a po koncu kariere se spet ni znašla – prišlo je do predoziranja z drogami, obtožena je bila zalezovanja nekdanjega fanta ... Tudi Martina Hingis se je prvič upokojila pri komaj 22 letih, drugič, ko je padla na dopinškem testu zaradi uživanja kokaina.
Jennifer Capriati ni prenesla bremena zgodnje slave. FOTO: Reuters
Zavoljo takšnih primerov bo lahko Gauffova odigrala le še tri turnirje (in morda še kakšnega glede na rezultate) do marca prihodnjega leta, ko bo dopolnila 16 let, a Američanka, ki je v Wimbledonu ugnala Venus Williams ter prizadejala Poloni Hercog najbolj boleč poraz v karieri, ima številne zagovornike, da bi bilo treba zaradi nje pravila spremeniti, saj da je veliko manjša verjetnost, da bi zašla na kriva pota, četudi se ji obetajo milijoni, dobila naj bi že več kot 400 sponzorskih ponudb ... In menda bodo pravila tudi zares znova pretehtali. »Škoda, da so pravila takšna, kot so, saj se zdi Coco povsem nared in v tem primeru ne vem, zakaj bi upočasnjevali igralke. Želim si, da bi igrala kjerkoli in kadarkoli bi želela,« pravi nekdanja prva igralka sveta Lindsay Davenport, Roger Federer, sicer soustanovitelj agencije, ki je vzela pod okrilje Gauffovo, pa meni: »Razumem, da si ne želijo, da bi mlade igralke igrale preveč, a WTA sem dejal, da bi morala biti pravila nekoliko ohlapnejša.«
