Včeraj še čas za slavje, danes se začne delo
Planica v četrto vendarle uspešna s kandidaturo za nordijsko svetovno prvenstvo, ki ga bo Slovenija gostila leta 2023.
Odpri galerijo
Planica je doslej gostila dve tekmi svetovnega pokala v smučarskih tekih, kar je bil pomemben kamenček v mozaiku uspešne kandidature. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – Šestletno čakanje se je končalo, Planica je v četrto le dobila organizacijo nordijskega SP. Skakalci, tekači in nordijski kombinatorci se bodo za svetovne naslove pri nas borili leta 2023, potem ko je na volilnem kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Costi Navarino premagala edinega, a zelo močnega protikandidata Trondheim. V našem taboru so to označili kar za zmago Davida proti Goljatu.
Po neuspešnih kandidaturah za SP 2017, 2019 in 2021 se je vztrajnost slovenske ekipe le poplačala. Ta se je dobro zavedela, da ima v Trondehimu zelo močnega tekmeca, ker gre pač za norveško mesto, ki se lahko torej pohvali z denarjem, tradicijo, rezultati (ena najuspešnejših nacij na ZOI sploh, velik delež pa gre nordijskemu delu), hkrati je bilo naši delegaciji jasno, da je to ena njenih najlepših priložnosti. Tako zavoljo zgolj enega protikandidata kot zaradi že četrte zaporedne kandidature, iz česar bi lahko sklepali, da je vendarle prišla vrsta na dolino pod Poncami, vseh spodbudnih besed ter na sploh pozitivnega vzdušja. A živčnost je bila vseeno včeraj ob razglasitvi izjemna, saj bi se ob še enem neuspelem poskusu veljalo vprašati, ali je vse skupaj sploh še smiselno, vendar pa to zdaj ni potrebno. Predsednik FIS Gian-Franco Kasper, sicer tudi sam velik podpornik Planice, je namreč razglasil, da bo SP 2023 gostila Slovenija. Planica je Trondheim premagala z 9 glasovi proti 6, kar so v slovenski delegaciji označili za res veliko zmago.
»Planica je vložila izjemno veliko denarja v objekte in se ta čas ponaša z morda najsodobnejšim nordijskim centrom na svetu. Na tem prvenstvu bodo lahko tekmovalci izkoristili vse svoje potenciale in izkusili strast slovenskih gledalcev do zimskih športov, zaradi katere ustvarjajo nepozabno vzdušje,« je Planici na dušo popihal Kasper. Planica se je doslej seveda najbolj izkazala z organizacijo skakalnih tekem (finale v poletih), ki vedno znova navdušijo, dvakrat je tudi že gostila smučarje tekače, kar je bil gotovo zelo pomemben kamenček v zmagovitem mozaiku, saj tej panogi na nordijskih SP pripada izjemno pomembna vloga. V prihodnje pa bo gotovo gostila tudi nordijske kombinatorce, če ne prej kot generalko za SP, saj je to ena od zahtev FIS.
»Skoraj desetletje smo se trudili za to prvenstvo in ga končno dobili. To je izjemno priznanje slovenskemu športu, ne le tekmovalcem, ampak tudi organizatorjem, to je tudi priznanje Sloveniji in upam, da ga bomo znali izkoristiti. Ko smo začeli, je bila večina naših projektov narisanih, in ne izvedenih, zdaj, ko smo prvenstvo dobili, je vse nared in upam, da bomo Slovenijo dostojno prikazali svetu in povedali vsem, kakšna športna nacija smo,« je po razglasitvi dejal Janez Kocijančič, podpredsednik FIS, medtem ko si je predsednik slovenske smučarske zveze Enzo Smrekar zaželel, da bo Slovenija svetu dokazala, da zna organizirati dogodke na najvišji ravni.
Nordijsko SP bo največje zimsko tekmovanje (Pokljuka je leta 2001 sicer gostila biatlonsko SP) in eno največjih sploh, ki ga bo Slovenija gostila po razglasitvi samostojnosti, v 12 dneh naj bi si konec februarja in v začetku marca 2023 dogajanje v Planici ogledala približno milijarda televizijskih gledalcev, koliko jih bo boje za kolajne spremljalo v živo, pa bo odvisno tudi od tega, kako močna bo tedaj naša reprezentanca, a zdi se, da ima Slovenija v vseh treh panogah perspektivne mlade tekmovalce. FIS je že prodala televizijske in oglaševalske pravice (številka ostaja skrita), ki pokrijejo proračun prvenstva, pri čemer je tega ta čas še zelo težko oceniti, a naj bi se gibal okoli 15 milijonov €.
Potem ko je bil po včerajšnji razglasitvi še čas za (zasluženo) slavje, se bo že danes začelo resno delo, najprej z vzpostavitvijo celotnega koncepta, izbire ekipe, ki bo vodila projekt. Ta naj bi tri mesece v miru pripravljala stvari, jeseni pa naj bi začeli teči vsi projekti, pri čemer bo seveda nadzor FIS zelo strog. Planica je sklenila nekaj »zavezništev« s sosednjimi kraji glede nastanitvenih zmogljivosti (tudi z Beljakom in Trbižem), samo po sebi se ponuja razmišljanje, da bo potrebno še marsikaj postoriti pri prometni infrastrukturi, a v slovenski delegaciji v tem ne vidijo prav nobene težave in zagotavljajo, da so infrastrukturno povsem nared in bi lahko s tega vidika prvenstvo gostili že prihodnji teden. Pred SP 2023 bo sicer Planica res gostila še eno prvenstvo, in sicer leta 2020 v poletih, vendar pa je ta zalogaj neprimerljivo manjši.
Po neuspešnih kandidaturah za SP 2017, 2019 in 2021 se je vztrajnost slovenske ekipe le poplačala. Ta se je dobro zavedela, da ima v Trondehimu zelo močnega tekmeca, ker gre pač za norveško mesto, ki se lahko torej pohvali z denarjem, tradicijo, rezultati (ena najuspešnejših nacij na ZOI sploh, velik delež pa gre nordijskemu delu), hkrati je bilo naši delegaciji jasno, da je to ena njenih najlepših priložnosti. Tako zavoljo zgolj enega protikandidata kot zaradi že četrte zaporedne kandidature, iz česar bi lahko sklepali, da je vendarle prišla vrsta na dolino pod Poncami, vseh spodbudnih besed ter na sploh pozitivnega vzdušja. A živčnost je bila vseeno včeraj ob razglasitvi izjemna, saj bi se ob še enem neuspelem poskusu veljalo vprašati, ali je vse skupaj sploh še smiselno, vendar pa to zdaj ni potrebno. Predsednik FIS Gian-Franco Kasper, sicer tudi sam velik podpornik Planice, je namreč razglasil, da bo SP 2023 gostila Slovenija. Planica je Trondheim premagala z 9 glasovi proti 6, kar so v slovenski delegaciji označili za res veliko zmago.
»Planica je vložila izjemno veliko denarja v objekte in se ta čas ponaša z morda najsodobnejšim nordijskim centrom na svetu. Na tem prvenstvu bodo lahko tekmovalci izkoristili vse svoje potenciale in izkusili strast slovenskih gledalcev do zimskih športov, zaradi katere ustvarjajo nepozabno vzdušje,« je Planici na dušo popihal Kasper. Planica se je doslej seveda najbolj izkazala z organizacijo skakalnih tekem (finale v poletih), ki vedno znova navdušijo, dvakrat je tudi že gostila smučarje tekače, kar je bil gotovo zelo pomemben kamenček v zmagovitem mozaiku, saj tej panogi na nordijskih SP pripada izjemno pomembna vloga. V prihodnje pa bo gotovo gostila tudi nordijske kombinatorce, če ne prej kot generalko za SP, saj je to ena od zahtev FIS.
Veliko priznanje Sloveniji
»Skoraj desetletje smo se trudili za to prvenstvo in ga končno dobili. To je izjemno priznanje slovenskemu športu, ne le tekmovalcem, ampak tudi organizatorjem, to je tudi priznanje Sloveniji in upam, da ga bomo znali izkoristiti. Ko smo začeli, je bila večina naših projektov narisanih, in ne izvedenih, zdaj, ko smo prvenstvo dobili, je vse nared in upam, da bomo Slovenijo dostojno prikazali svetu in povedali vsem, kakšna športna nacija smo,« je po razglasitvi dejal Janez Kocijančič, podpredsednik FIS, medtem ko si je predsednik slovenske smučarske zveze Enzo Smrekar zaželel, da bo Slovenija svetu dokazala, da zna organizirati dogodke na najvišji ravni.
Nordijsko SP bo največje zimsko tekmovanje (Pokljuka je leta 2001 sicer gostila biatlonsko SP) in eno največjih sploh, ki ga bo Slovenija gostila po razglasitvi samostojnosti, v 12 dneh naj bi si konec februarja in v začetku marca 2023 dogajanje v Planici ogledala približno milijarda televizijskih gledalcev, koliko jih bo boje za kolajne spremljalo v živo, pa bo odvisno tudi od tega, kako močna bo tedaj naša reprezentanca, a zdi se, da ima Slovenija v vseh treh panogah perspektivne mlade tekmovalce. FIS je že prodala televizijske in oglaševalske pravice (številka ostaja skrita), ki pokrijejo proračun prvenstva, pri čemer je tega ta čas še zelo težko oceniti, a naj bi se gibal okoli 15 milijonov €.
Potem ko je bil po včerajšnji razglasitvi še čas za (zasluženo) slavje, se bo že danes začelo resno delo, najprej z vzpostavitvijo celotnega koncepta, izbire ekipe, ki bo vodila projekt. Ta naj bi tri mesece v miru pripravljala stvari, jeseni pa naj bi začeli teči vsi projekti, pri čemer bo seveda nadzor FIS zelo strog. Planica je sklenila nekaj »zavezništev« s sosednjimi kraji glede nastanitvenih zmogljivosti (tudi z Beljakom in Trbižem), samo po sebi se ponuja razmišljanje, da bo potrebno še marsikaj postoriti pri prometni infrastrukturi, a v slovenski delegaciji v tem ne vidijo prav nobene težave in zagotavljajo, da so infrastrukturno povsem nared in bi lahko s tega vidika prvenstvo gostili že prihodnji teden. Pred SP 2023 bo sicer Planica res gostila še eno prvenstvo, in sicer leta 2020 v poletih, vendar pa je ta zalogaj neprimerljivo manjši.
