Mesta se postopoma spreminjajo v pametna
Pri uvajanju pametnih rešitev se pojavlja več ovir, med drugim, kako financirati projekte digitalizacije.
Odpri galerijo
Številne pametne rešitve v mestih so že postale del našega vsakdana. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Hitra urbanizacija in omejeni viri življenjskih dobrin in energije terjajo preklop na pametno. To vključuje vse, od upravljanja in izobraževanja, tehnologije, infrastrukture, mobilnosti, zdravstva, varnosti, zgradb, energetskih rešitev … do pametnih meščanov. Pametna mesta in skupnosti postajajo rdeča nit poslovnih partnerstev, načrtov, vizij razvoja. Pojem si utira pot tudi med ljudske množice: to je mesto, ki z uporabo tehnologije in pametnih pristopov izboljšuje storitve in kakovost življenja prebivalstvu, mestni upravi omogoča enostavnejše in učinkovitejše upravljanje virov, gospodarstvu pa prinaša obilo poslovnih priložnosti.
Stroka seveda dobro ve, kaj je pametno mesto z vsemi svojimi obrazi. Kako pa si ga predstavljajo navadni smrtniki? »Mislim, da si ljudje danes pod idejo pametnega mesta še vedno predstavljajo neko futuristično mesto, kjer švigajo droni, avtomobili lahko letijo, v trgovinah ni prodajalcev, povsod nas spremljajo roboti. Malce karikiram, ampak prav je, da se mesta počasi spreminjajo v pametna, da se rešitve postopoma uvajajo in se pri tem preverjajo njihova uporabnost, zanesljivost, prednost za meščane in seveda njihova varnost. Je pa tudi res, da je danes okoli nas že kar nekaj pametnih rešitev, ki smo jih povsem sprejeli in so del našega vsakdana,« pove predstojnik Centra za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru (UM:CPMS) dr. Bojan Rosi. Center je platforma, ki povezuje gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti in druge deležnike, usmerjene v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in prijetnejše bivanje ljudi.
Zaradi hitrega tehnološkega napredka in spreminjajočih se potreb in navad prebivalcev je dinamičen tudi pojem pametnega mesta. V zadnjem letu ga je vrgla iz tira pandemija covida-19. Kot opaža Rosi, je zdaj večji poudarek na »planu pripravljenosti«; pandemija nas je namreč naučila, da so mesta, ne glede na stopnjo digitalizacije, še vedno ranljiva ob spremenjenih okoliščinah, nanje se ne morejo odzvati v sekundi.
Tako so se pametne rešitve začele prilagajati pandemiji. Med tehnologijami, ki so se pokazale kot smiselne za uporabo, so na primer droni, nove vrste nadzora, digitalni dvojčki in nadzorne plošče v realnem času. Pomembno vlogo prevzemata internet stvari (IoT) in razvoj senzorike. Strah v nas je po Rosiju ohromil razvoj poslovnih modelov »vehicle sharing«. »Delitvena mikromobilnost, ki smo jo mnogi videli kot pomembno rešitev mobilnosti v mestih, zdaj sproža vprašanje o varnosti, predvsem z vidika razkuževanja posameznih transportnih sredstev.«
V času koronavirusa je bilo veliko govora o nadzoru in spremljanju meščanov z uporabo umetne inteligence in tehnologij »face-recognition« za ohranjanje varnostne razdalje. To je spodbudilo projektante pametnih rešitev k razmišljanju, kako takšne tehnologije vključiti v nadaljnje oblikovanje pametnih mest. »Strokovnjaki se strinjamo, da so načrti pripravljenosti, načrti odpornosti ali ustanavljanje centrov za krizne operacije, zlasti tisti, ki so povezani s številnimi kritičnimi viri podatkov v živo, nujni za prihodnost razvoja mest,« meni sogovornik.
Ključni pogoj za vzpostavitev pametnih mest je digitalizacija, megatrend, ki že dve desetletji spodbuja načrtovanje sprememb, ki bodo naredile mesta pametnejša, učinkovitejša in prijaznejša do prebivalcev. Da bi bil razvoj sistematičen in usklajen v širšem okolju, je EU članicam nakazala pot z akcijskim načrtom za prehod v digitalizacijo in ga povezala z različnimi strategijami na ravni EU. Med drugim predlaga ukrepe za spodbujanje digitalnega prehoda mest.
Priča smo že številnim pametnim rešitvam na področju energetike, prometa, ravnanja z odpadki, zdravstva, TK-omrežij. V prihodnosti pa bodo na razvoj mest bistveno vplivale nastajajoče tehnologije, kot so aditivna proizvodnja (3D-tiskanje), IoT, analitika množičnih podatkov, umetna inteligenca, napredne tehnologije za shranjevanje energije, civilna tehnologija, brezpilotni letalniki (droni) in tehnologija blokovnih verig.
Mariborski Center za pametna mesta se – kljub covidu-19 – že lahko pohvali z dobrimi izkušnjami več pilotnih projektov (Smetanova ulica v Mariboru, Pametna poslovna proizvodna cona Tezno). Zdaj potrebujejo povezovalne strategije, o katerih se morajo (glede na prednostne potrebe) dogovoriti slovenska mesta in skupnosti. Univerza ostaja kot znanstveno-raziskovalna in pedagoška institucija, ki pa lahko veliko prispeva k celovitejši implementaciji ter razvoju pametnih mest in skupnosti.
In katera fokusna področja so v Sloveniji na splošno najbolj razvita? To so pametni števci na energetskih in vodovodnih omrežjih ter domača proizvodnja pametnih zabojnikov komunalnih odpadkov. Razvoj trenutno krojijo posamezna podjetja, ki vlagajo v tehnologijo in predvsem razumejo potencial uvedbe pametnih rešitev. Bojan Rosi pojasni: »Slovenija razvojno še ni tam, da bi razmišljala, kaj mesto oziroma skupnost potrebuje, kako bomo to celostno uvedli. Opažam, da je veliko odvisno tudi od mestnih oblasti pri prepoznavanju potencialov ter predvsem od angažiranosti oddelkov občin za vpeljavo pametnih rešitev v korist razvoja mesta.«
Pri uvajanju pametnih rešitev se pojavlja več ovir. Rosi izpostavlja tri: zakonske omejitve na lokalni, državni in evropski ravni, dejstvo, da je včasih težko izbrati pravo rešitev in pravega partnerja, in tretje, financiranje. Javni kapital je redek, zasebnega pa je težko mobilizirati.
»S financiranjem tako obsežnih projektov so vedno težave,« je kritičen Rosi. »Občine so vezane na pravila javnih naročanj. Že EU poudarja, da je treba te postopke predrugačiti, saj ni vedno cena tista, ki določi najboljšega dobavitelja, ampak je treba ovrednotiti tako stroške življenjskega cikla neke storitve ali izdelka kot dolgoročne koristi in podporo vzdrževanja. Verjetno bi bilo treba spremeniti tudi lokalne davčne spodbude, a to je brez raznih zelenih dogovorov doma in na ravni za zdaj težko.«
»Slovenija kar dobro napreduje na poti do pametnih mest, a ima še dovolj prostora za izboljšave,« pa meni dr. Nevenka Cukjati, vodja Centra za pametna mesta na Institutu Jožef Stefan (IJS). Napredek je po njenih besedah videti vsako leto, res pa se vsako leto pojavljajo tudi novi izzivi in nove tehnologije. »Gre za nekakšen perpetuum mobile v razvoju pametnih mest in skupnosti. Menim, da je bistveno, da se pogovarjamo odkrito in čim bolj konkretno, pri tem izpostavimo prednosti in pomanjkljivosti in iz tega povzamemo določene ukrepe, sklepe in usmeritve, ki nas bodo vodili naprej v uspešno in digitalno, pa vendar tudi uporabniku čim bolj prijazno družbo.«
Omenjeni center deluje v okviru strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP PMiS), ki ga koordinira IJS in ki povezuje podjetja, združenja, zavode in razvojno-raziskovalne ustanove, ki ponujajo inovativne digitalne rešitve. Sodelovanje med ponudniki in občinami se je okrepilo med nastajanjem javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti.
Nevenka Cukjati še pove: »Posredovanje in izmenjava informacij članov partnerstva SRIP PMiS, kot ponudnikov produktov in storitev, vezanih na razpis, na eni strani in na drugi strani zaznava, opredelitev in definiranje potreb občin, mest in skupnosti – to so področja, kjer lahko kot partnerstvo SRIP PMiS učinkovito sodelujemo v procesu realizacije razpisa.« Razpis je po njenem bistven korak države v podporo mestom in občinam za pospešitev procesa digitalizacije.
Stroka seveda dobro ve, kaj je pametno mesto z vsemi svojimi obrazi. Kako pa si ga predstavljajo navadni smrtniki? »Mislim, da si ljudje danes pod idejo pametnega mesta še vedno predstavljajo neko futuristično mesto, kjer švigajo droni, avtomobili lahko letijo, v trgovinah ni prodajalcev, povsod nas spremljajo roboti. Malce karikiram, ampak prav je, da se mesta počasi spreminjajo v pametna, da se rešitve postopoma uvajajo in se pri tem preverjajo njihova uporabnost, zanesljivost, prednost za meščane in seveda njihova varnost. Je pa tudi res, da je danes okoli nas že kar nekaj pametnih rešitev, ki smo jih povsem sprejeli in so del našega vsakdana,« pove predstojnik Centra za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru (UM:CPMS) dr. Bojan Rosi. Center je platforma, ki povezuje gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti in druge deležnike, usmerjene v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in prijetnejše bivanje ljudi.
Spremenjene okoliščine
Zaradi hitrega tehnološkega napredka in spreminjajočih se potreb in navad prebivalcev je dinamičen tudi pojem pametnega mesta. V zadnjem letu ga je vrgla iz tira pandemija covida-19. Kot opaža Rosi, je zdaj večji poudarek na »planu pripravljenosti«; pandemija nas je namreč naučila, da so mesta, ne glede na stopnjo digitalizacije, še vedno ranljiva ob spremenjenih okoliščinah, nanje se ne morejo odzvati v sekundi.
Tako so se pametne rešitve začele prilagajati pandemiji. Med tehnologijami, ki so se pokazale kot smiselne za uporabo, so na primer droni, nove vrste nadzora, digitalni dvojčki in nadzorne plošče v realnem času. Pomembno vlogo prevzemata internet stvari (IoT) in razvoj senzorike. Strah v nas je po Rosiju ohromil razvoj poslovnih modelov »vehicle sharing«. »Delitvena mikromobilnost, ki smo jo mnogi videli kot pomembno rešitev mobilnosti v mestih, zdaj sproža vprašanje o varnosti, predvsem z vidika razkuževanja posameznih transportnih sredstev.«
Razvoj mest in skupnosti za zdaj krojijo posamezna podjetja, ki vlagajo v tehnologijo in predvsem razumejo potencial uvedbe pametnih rešitev. FOTO Blaž Samec/Delo
V času koronavirusa je bilo veliko govora o nadzoru in spremljanju meščanov z uporabo umetne inteligence in tehnologij »face-recognition« za ohranjanje varnostne razdalje. To je spodbudilo projektante pametnih rešitev k razmišljanju, kako takšne tehnologije vključiti v nadaljnje oblikovanje pametnih mest. »Strokovnjaki se strinjamo, da so načrti pripravljenosti, načrti odpornosti ali ustanavljanje centrov za krizne operacije, zlasti tisti, ki so povezani s številnimi kritičnimi viri podatkov v živo, nujni za prihodnost razvoja mest,« meni sogovornik.
Ključni pogoj za vzpostavitev pametnih mest je digitalizacija, megatrend, ki že dve desetletji spodbuja načrtovanje sprememb, ki bodo naredile mesta pametnejša, učinkovitejša in prijaznejša do prebivalcev. Da bi bil razvoj sistematičen in usklajen v širšem okolju, je EU članicam nakazala pot z akcijskim načrtom za prehod v digitalizacijo in ga povezala z različnimi strategijami na ravni EU. Med drugim predlaga ukrepe za spodbujanje digitalnega prehoda mest.
Priča smo že številnim pametnim rešitvam na področju energetike, prometa, ravnanja z odpadki, zdravstva, TK-omrežij. V prihodnosti pa bodo na razvoj mest bistveno vplivale nastajajoče tehnologije, kot so aditivna proizvodnja (3D-tiskanje), IoT, analitika množičnih podatkov, umetna inteligenca, napredne tehnologije za shranjevanje energije, civilna tehnologija, brezpilotni letalniki (droni) in tehnologija blokovnih verig.
Načrti pripravljenosti, načrti odpornosti ali ustanavljanje centrov za krizne operacije so nujni za prihodnost razvoja mest.
Troje ovir
Mariborski Center za pametna mesta se – kljub covidu-19 – že lahko pohvali z dobrimi izkušnjami več pilotnih projektov (Smetanova ulica v Mariboru, Pametna poslovna proizvodna cona Tezno). Zdaj potrebujejo povezovalne strategije, o katerih se morajo (glede na prednostne potrebe) dogovoriti slovenska mesta in skupnosti. Univerza ostaja kot znanstveno-raziskovalna in pedagoška institucija, ki pa lahko veliko prispeva k celovitejši implementaciji ter razvoju pametnih mest in skupnosti.
In katera fokusna področja so v Sloveniji na splošno najbolj razvita? To so pametni števci na energetskih in vodovodnih omrežjih ter domača proizvodnja pametnih zabojnikov komunalnih odpadkov. Razvoj trenutno krojijo posamezna podjetja, ki vlagajo v tehnologijo in predvsem razumejo potencial uvedbe pametnih rešitev. Bojan Rosi pojasni: »Slovenija razvojno še ni tam, da bi razmišljala, kaj mesto oziroma skupnost potrebuje, kako bomo to celostno uvedli. Opažam, da je veliko odvisno tudi od mestnih oblasti pri prepoznavanju potencialov ter predvsem od angažiranosti oddelkov občin za vpeljavo pametnih rešitev v korist razvoja mesta.«
Pri uvajanju pametnih rešitev se pojavlja več ovir. Rosi izpostavlja tri: zakonske omejitve na lokalni, državni in evropski ravni, dejstvo, da je včasih težko izbrati pravo rešitev in pravega partnerja, in tretje, financiranje. Javni kapital je redek, zasebnega pa je težko mobilizirati.
»S financiranjem tako obsežnih projektov so vedno težave,« je kritičen Rosi. »Občine so vezane na pravila javnih naročanj. Že EU poudarja, da je treba te postopke predrugačiti, saj ni vedno cena tista, ki določi najboljšega dobavitelja, ampak je treba ovrednotiti tako stroške življenjskega cikla neke storitve ali izdelka kot dolgoročne koristi in podporo vzdrževanja. Verjetno bi bilo treba spremeniti tudi lokalne davčne spodbude, a to je brez raznih zelenih dogovorov doma in na ravni za zdaj težko.«
Perpetuum mobile
»Slovenija kar dobro napreduje na poti do pametnih mest, a ima še dovolj prostora za izboljšave,« pa meni dr. Nevenka Cukjati, vodja Centra za pametna mesta na Institutu Jožef Stefan (IJS). Napredek je po njenih besedah videti vsako leto, res pa se vsako leto pojavljajo tudi novi izzivi in nove tehnologije. »Gre za nekakšen perpetuum mobile v razvoju pametnih mest in skupnosti. Menim, da je bistveno, da se pogovarjamo odkrito in čim bolj konkretno, pri tem izpostavimo prednosti in pomanjkljivosti in iz tega povzamemo določene ukrepe, sklepe in usmeritve, ki nas bodo vodili naprej v uspešno in digitalno, pa vendar tudi uporabniku čim bolj prijazno družbo.«
Omenjeni center deluje v okviru strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP PMiS), ki ga koordinira IJS in ki povezuje podjetja, združenja, zavode in razvojno-raziskovalne ustanove, ki ponujajo inovativne digitalne rešitve. Sodelovanje med ponudniki in občinami se je okrepilo med nastajanjem javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti.
Nevenka Cukjati še pove: »Posredovanje in izmenjava informacij članov partnerstva SRIP PMiS, kot ponudnikov produktov in storitev, vezanih na razpis, na eni strani in na drugi strani zaznava, opredelitev in definiranje potreb občin, mest in skupnosti – to so področja, kjer lahko kot partnerstvo SRIP PMiS učinkovito sodelujemo v procesu realizacije razpisa.« Razpis je po njenem bistven korak države v podporo mestom in občinam za pospešitev procesa digitalizacije.
