Svetel zgled varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji
Ali veste, katero valuto smo imeli v času Avstro-Ogrske? Se še spominjate svojega prvega hranilnika? Ste vedeli, da lahko z obiskom banke hkrati naredite tudi zanimiv galerijski ogled? Preverite, kako je NLB tesno povezana z našo kulturno dediščino.
NLB je zelo aktivna na področju kulture in umetnosti: z varovanjem nepremičnin, ki so izrednega kulturnega in zgodovinskega pomena, ter z zbirko umetnin in drugih premičnin, ki imajo neprecenljivo vrednost v našem okolju.
Tudi v prihodnosti ima NLB na tem področju ambiciozne načrte, med drugim s širitvijo galerijskih dejavnosti na Čopovo ulico: »Vso hišo nekdanje Mestne hranilnice ljubljanske bo NLB namenila kulturi in umetnosti. Tako letos jeseni odpiramo še galerijske prostore, kjer bomo na razstavi predstavili novoodkupljena in naročena dela ter dela iz stare zbirke slovenske umetnosti.«
Mestna hranilnica ljubljanska je začela delovati leta 1905, prav v nadstropju, kjer danes domuje Bankarium. Tukaj je nepretrgano delovala do leta 2018, potem pa se je preselila v pritličje. Stavba je zgrajena v secesijskem slogu in ohranja te elemente, ki so bili značilni za to obdobje. V NLB so poskrbeli za avtentičnost prostorov, tako da so ohranili ali reproducirali tipične elemente iz tistega obdobja. Tako so na primer ohranili štukature, elemente stavbnega pohištva, naredili so replike lestencev, kakršni so bili leta 1905, in postavili tudi repliko bančnega okenca iz tistega obdobja. To je le en primer uresničitve poslanstva NLB, da ohrani našo identiteto tudi skozi arhitekturo.
Bančna palača, kot so ji pravili nekoč, bo septembra še dodatno zaživela – v drugem nadstropju bodo namreč odprli nov razstavni prostor, kjer bodo lahko razstavili tudi pet izbranih del z natečaja. Na njem so sodelovale mlade umetnice in umetniki jugovzhodne Evrope. Zmagovalno umetniško delo bodo odkupili za zbirko SEE Art.
Koncept muzeja je multidisciplinaren in izobražuje ter razkriva svet bančništva na zabaven, poučen in interaktiven način. V njem se dobro počutijo tako mlajše kot starejše generacije. »Želimo si, da vsak obiskovalec zapusti muzej bogatejši za novo spoznanje: denar ima v našem življenju pomembno vlogo, a na naše življenje najbolj vpliva, kako znamo z njim ravnati.«
Skozi intervju s kustosinjama spoznajte, kako si NLB aktivno prizadeva, da bi slovensko kulturno dediščino ohranila in približala javnosti. Vse njihove dejavnosti na tem področju so pred kratkim združili v skupni program NLB Muza.
Na novo ustanovljen program NLB Muza združuje muzej bančništva z muzejskimi dejavnostmi, umetniške zbirke in galerijske dejavnosti ter akademijo z izobraževalnimi dejavnosti.
NLB kot mecen kulture in umetnosti
V NLB imate od nekdaj velik posluh za različne družbeno odgovorne projekte. Od kod izhaja ta močna podpora ravno umetnosti?
NLB je bila kot nosilka bančne tradicije vselej velik mecen razvoja slovenske umetnosti in kulture. Prepričani smo namreč, da ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete. S konkretno podporo umetnosti kot enim od izjemno pomembnih stebrov trajnostnega in družbeno odgovornega delovanja nadgrajujemo naše delovanje ne zgolj v Sloveniji, temveč na celotnem območju JV Evrope.
Pohvalite se lahko z zelo bogato in raznoliko zbirko umetniških del. So na voljo tudi širši javnosti? Ali jih kdaj posojate tudi drugim galerijam, drugod po svetu?
Del umetniških del je v za javnost dostopnih poslovnih prostorih, predvsem v poslovalnicah. Seveda pa imamo vsako leto kar nekaj izposoj različnim galerijam in muzejem po Sloveniji. Novoodkupljeno delo za SEE Art zbirko Staša Kleindiensta Insomnia bo letos aprila razstavljeno v razstavišču Nacionalnega muzeja moderne umetnosti v Zagrebu. Kar 11 grafik Adriane Maraž pa bo poleti predstavljeno na njeni retrospektivni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Posebna zgodba je zgodovina galerije na Trgu republike. Kako je nastala ideja za lastno galerijo? Kako se je ta ideja razvila čez leta?
Redna razstavna dejavnost se je začela konec leta 1976 z odprtjem skupinske razstave umetnikov Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca, Metke Krašovec, Franca Slane in Franca Rotarja.
Nastala je v okviru kulturne akcije Zveze komunistov Slovenije, ki je potekala po vsej Sloveniji in je vključevala tudi podjetja. Akcija je na različne načine ter z različnimi prireditvami in dogodki želela spodbujati ljudi h kulturnemu udejstvovanju, ali z obiskovanjem kulturnih in umetniških prireditev ali k dejanskemu ustvarjanju slikanju, petju, igri. Temu se je reklo podružbljanje kulture in umetnosti. Na splošno so tedaj v socializmu podjetja imela pomembno vlogo v lokalnem okolju. Niso bila le tehnična in gospodarska enota, temveč celica družbenega sistema, kjer so skrbeli tako za izobraževanje zaposlenih kot za kulturne programe.
Razstavišče v avli poslovalnice na Trgu revolucije 2 je bilo oblikovano s premičnimi panoji, katerih razporeditev in postavitev so prilagajali posameznim razstavnim zahtevam.
Leta 1977 so v banki ustanovili Likovni svet, sestavljen iz predstavnikov banke in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, Akademije za likovno umetnost in Ljubljanske kulturne skupnosti – nekaj podobnega, kot je današnji odsek za kulturo pri MOL. Ti so bdeli nad programom galerije in organizacijo razstav. Razstavljajoče umetnike in razstave pa so predstavili tudi v internem bančnem glasilu v rubriki Umetnost v naši hiši. Vendar pa se razstave niso vrstile le v centrali banke v Ljubljani, temveč tudi v drugih podružnicah, npr, v Mariboru, Celju, Beogradu, Zagrebu, na predstavništvu v Zürichu ali v banki v Frankfurtu. Tako je banka na svoj način širila dostopnost in vedenje o tedaj sodobni slovenski umetnosti.
Zaradi gospodarske krize v osemdesetih se je število članov Likovnega sveta zmanjšalo samo na predstavnike banke, prav tako število razstav. A redna razstavna dejavnost se ni ustavila in poteka še danes.
Imajo razstave v galeriji kakšno rdečo nit, morajo nositi posebno sporočilo?
Skozi leta so bili različni programski sklopi. V sedemdesetih in osemdesetih so bile predvsem skupinske ali samostojne razstave različnih avtorjev in avtoric. V devetdesetih so začrtali skupaj s Cankarjevim domom nov programski cikel Očetje in sinovi, matere in hčerke. Šlo je za neke vrste družinske razstave, na katerih so se predstavili umetniki in umetnice prve in druge generacije. Torej, šlo je za nekakšen dialog med starši in otroki, ki so delovali v ustvarjalnih poklicih. Pozneje so prirejali razstave s področja grafičnega oblikovanja in fotografije in so pogosto sodelovali z nekdanjim Zavodom Emzin. Ob vstopu v novo tisočletje, ko se je zasnovala NLB Umetniška zbirka, pa so dodali še razstave del iz zbirke, nove nakupe ali pa predstavitve posameznih avtorjev in avtoric. To je rdeča nit še danes. Sicer pa so sodelovali tudi z drugimi muzejskimi in galerijskimi institucijami. Trenutno sta na ogled razstavi Metoda, oblika, material. Ravnikarjeva metoda in projektiranje in njeni odmevi v sodobnosti ter izdelki študentov arhitekture in urbanizma pri predmetu Metoda in oblika, ki smo jo pripravili s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani ob zaključku Ravnikarjevega leta.
Od prvega posojila pred 5000 leti do plačevanja s pametno uro
Bankarium je pravi multidisciplinarni prostor, kjer lahko spoznavamo zgodovino muzeja na različne načine, tudi skozi igro. Kaj vse ponuja?
Stalna razstava v Bankariumu temelji na treh vsebinskih enotah. Najprej se potopimo v zgodovino bančnih storitev, začenši s posojilom – človekovim zvestim spremljevalcem že več kot pet tisoč let, obenem pa se sprehodimo skozi izume, kot je izum novcev in kovancev, ter pogledamo, kako se razvoj nalaga skozi čas do tega, da lahko danes plačujemo s karticami, pametnim telefonom ali celo pametno uro. Nato se preselimo na slovensko ozemlje in pregledamo valute, ki smo jih pri nas uporabljali vse od goldinarja do evra. Pogledamo tudi, kako so se razvijale bančne institucije pri nas in kako so vplivale na družbo.
Seveda v muzeju bančništva ne moremo mimo bančnih praks, zato vas povabimo na delovno mesto avstro-ogrskega bančnika, za originalno bančno okence iz osemdesetih let in sodobno bančno okence. Kaj vse se mora zgoditi, ko plačujemo preko aplikacij ali s kartico, pa vam ilustriramo s pomočjo virtualne resničnosti. Poleg redkih razstavljenih predmetov, kot sta odprt bankomat in več kot 100 let star trezor, je osrčje stalne razstave Finančni labirint, ki na interaktiven in igriv način služi kot center osebnega finančnega opismenjevanja. V jedru muzeja je skrb za izboljšanje osebne finančne pismenosti obiskovalcev, ki lahko individualno nadgrajujejo svoje znanje v Finančnem labirintu ali pa na delavnicah finančnega opismenjevanja.
Vsak zadnji četrtek v mesecu je obiskovalcem muzeja na voljo brezplačna delavnica osebnega finančnega opismenjevanja.
Na katere razstavne predmete ste še posebej ponosni, da so del vaše zbirke?
Kot specializirani muzej se osredotočamo na predmete, povezane z bančništvom in bančnimi praksami, med katerimi je ogromno predmetov, na katere smo zelo ponosni. Med njimi moram omeniti res raznoliko zbirko hranilnikov z najstarejšimi primerki iz časa pred prvo svetovno vojno pa vse do danes, tako z našega ozemlja kot širše s skoraj vsega sveta. Obenem imamo predmete, ki so neprecenljive vrednosti zaradi svoje redkosti in ohranjenosti – mednje sodi značka prve hranilnice na slovenskem ozemlju iz časa habsburške monarhije, Kranjske hranilnice, ter posebna spominska knjiga in nalivno pero, ki so ju izdelali ob obisku samega cesarja Franca Jožefa, ko se je leta 1883 mudil v Ljubljani – seveda je v knjigi tudi njegov podpis. Poleg tega imamo izjemno zbirko hranilnih knjižic iz vse Slovenije, ki datirajo vse do začetka 20. stoletja. Izpostavila bi tudi predmete, ki jih imamo v Sloveniji sicer zelo redko možnost videti: npr. odprt bankomat, da lahko proučimo njegovo drobovje, ter pravi pravcati avstro-ogrski trezor, ki je bil v bančni službi kar 113 let.
V sklopu vašega delovanja se povezujete tudi z različnimi društvi, med drugim tudi z združenjem Spominčica. Kakšno je vaše sodelovanje z njimi? Ste povezani še s kakšno ustanovo?
Muzeji so v svojem jedru institucije, ki javnosti zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa na varen in navdihujoč način. Pri tem je izredno pomembno, da smo prostor za vse. Prav zato smo se povezali z združenjem Spominčica, saj je nezanemarljiv delež prebivalstva podvržen različnim oblikam demence in jim lahko prav muzeji dajo varno zatočišče. Zaposleni v muzeju smo se izobrazili in se dodatno izobražujemo na tem področju, da lahko prepoznamo osebe z demenco med našimi obiskovalci, jim ponudimo prijetno izkušnjo in obenem opozarjamo na ranljivost tovrstnih oseb s področja raznih, tudi finančnih prevar, saj je tudi to tematika, ki se je v našem muzeju dotikamo. Pravkar smo v postopku pridobivanja certifikata varna točka, obenem pa že leto in pol intenzivno sodelujemo z Andragoškim centrom Slovenije pri pripravi javnoveljavnih programov za finančno pismenost odraslih. Vsekakor pa se povezujemo tudi s stanovskimi institucijami, torej drugimi muzeji, zgodovinarji, strokovnjaki s področja, in s tem nenehno rastemo in se razvijamo, zato da lahko široki paleti obiskovalcev zagotovimo kar najboljši obisk.
Zakaj je opismenjevanje o bančništvu del naše dediščine?
Bančništvo in denar sta del naše kulturne dediščine, ker sta človeški izum in kot taka pomembno vplivata ter sooblikujeta družbo, obenem pa se nanjo prilagajata in se z njo spreminjata. Nista neodvisna in ne obstajata brez nas. Zato je še kako pomemben vpogled v njuno živahno zgodovino, ki omogoča razumevanje današnje družbe in naroda. S tem znanjem dobimo razumevanje in mnogo odgovorov, ki pojasnijo, zakaj smo danes taki, kot smo. Od tod naprej lahko potem delamo premike pri sebi in vplivamo na prihodnji razvoj.
Del muzeja je tudi trgovina, kaj vse se da kupiti pri vas?
Muzejske trgovine so ključna sestava vsakega muzeja, česar se muzeji v Sloveniji že zelo dobro zavedamo. Lepota muzejskih trgovin je v tem, da so specializirane in posebne, ponujajo izbor izdelkov, ki jih je drugje težje ali pa celo sploh nemogoče dobiti, vezane na tematiko, ki jo muzej predstavlja. Tako lahko samo pri nas najdete spominski bankovec Bankarium, ki ni plačilno sredstvo, ampak je spominski in zbirateljski izdelek, četudi je natisnjen v uradni tiskarni evrskih bankovcev in ga izdajajo povsod po Evropi, z motiviko, vezano na lokalno okolje in kulturno dediščino. Naš ima tako motiv stavbe nekdanje Mestne hranilnice ljubljanske, v kateri Bankarium deluje, čebelji panj in kranjsko sivko kot avtohtono vrsto slovenske čebele. Čebele, čebelji panji in čebelnjaki so bili namreč v preteklosti simboli bank, hranilnic in zavarovalnic. Muzejska trgovina pri nas slovi tudi po spominskih in zbirateljskih kovancih – pri čemer so posebej priljubljeni evrski kovanci za 3 evre. Ste vedeli, da lahko v Sloveniji v trgovini plačate s 3-evrskim kovancem? Drugod v evrskem območju to ni mogoče. Poleg tega imamo v trgovini veliko idej za posebna darila, kot so hranilniki, zlatniki, srebrniki, nakit, denarnice, knjige, včasih pa obiskovalci radi kupijo za darilo tudi družinsko vstopnico in s tem podarijo doživetje.
Kdo so vaši glavni obiskovalci? Kako pogosto k vam zaidejo tudi tujci? Kakšen je njihov odziv?
Med skupinskimi obiskovalci prednjačijo šole, kar nas zelo veseli, saj so finančno opismenjevanje, odnos do denarja in bančni navigacijski sistem nekaj, kar je treba graditi od zgodnje mladosti naprej, saj moramo vsi – hočeš nočeš – na neki točki v življenju upravljati denar. In osnove za uspešno popotnico v ta svet lahko otroci in mladostniki na zelo raznolik način pridobijo prav pri nas. Med individualnimi obiskovalci prednjačijo družine ter dedki in babice, ki pripeljejo svoje vnučke, kar je odlična kombinacija, saj se srečajo pretekle prakse s sodobnimi. Med tujci je največ zanimanja pri ljudeh, ki jih zanima ekonomija, numizmatika in delovanje slovenskega bančništva.
Naročnik oglasne vsebine je NLB d.d.
