Temni oblaki nad Ericssonovo »rock zvezdo«
Börje Ekholm je bil nekakšna poslovna zvezda že, ko so ga v začetku leta 2017 ustoličili na položaju glavnega izvršnega direktorja švedskega proizvajalca komunikacijske in IT-opreme Ericsson. Ker je opravil magisterij iz elektrotehnike na Kraljevem tehnološkem inštitutu v Stockholmu, pozneje pa še magisterij iz poslovne administracije na inštitutu INSEAD v Franciji in ker je imel že dolgoletne menedžerske izkušnje, so v Ericssonu ocenili, da je primeren za reševanje te multinacionalke pred padajočimi številkami.
»Dobro razume tako tehnološke kot poslovne posledice nenehnega zbliževanja telekomunikacij, informacijske tehnologije in medijev,« je takrat, januarja leta 2017, odločitev za Ekholma utemeljil predsednik Ericssonove uprave Leif Johansson. In Ekholm je vse do zdaj upravičil visoka pričakovanja, a v zadnjih dneh so se nad njegovo glavo zgrnili temni oblaki.
Začetek je bil skoraj pravljičen. Ekholm je vodenje Ericssona z več kot 110.000 zaposlenimi po vsem svetu prevzel po tem, ko je uprava proti koncu leta 2016 zaradi padanja prodaje, neprimernega načina vodenja in (pre)visoke plače odstavila dotedanjega glavnega izvršnega direktorja Hansa Vestberga. Inženir po srcu, kot se je sam označil na spletnih omrežjih, se je Ekholm kot riba v vodi znašel tudi v poslovnem svetu in ni trajalo dolgo, da so se krivulje prihodkov in dobička Ericssona znova obrnile navzgor. Znal je povezovati, imel je občutek za smer razvoja telekomunikacijske in IT-dejavnosti in zavedal se je nujnosti vlaganj v raziskave in razvoj.
Nosilec sprememb
Ericssonovo ladjo je tako uspešno krmaril v vedno bolj razburkanih vodah svetovne konkurence, izbruh covida-19 pa je bil zanj poseben izziv, ki je samo pospešil uresničevanje njegovih poprejšnjih zamisli o informacijskem povezovanju vsega sveta. Vsaj znotraj multinacionalke, ki jo vodi, sta mu takšno povezovanje in uvajanje dela na daljavo odlično uspeli, kar so prepoznali tudi podeljevalci švedske poslovne nagrade Change leader of the year (Nosilec sprememb leta). Ta laskavi naziv so za leto 2020, torej za prvo leto, ki ga je po vsem svetu zaznamoval nevaren virus, podelili prav Ekholmu zaradi »poslovnega preobrata Ericssona na področju raziskav in razvoja, ki ga je podjetje v letu 2020 zaključilo s stalno rastjo dobička«, zaradi uspešnega notranjega in zunanjega odziva na pandemijo covida-19 ter zaradi vodilne vloge Ericssona na področju 5G-omrežij. Ob podelitvi naziva so ga nekateri mediji razglasili za »Ericssonovo rock zvezdo«.
A sijaj te zvezde je začel bledeti januarja letos, te dni pa je bil v nevarnosti, da povsem ugasne. Na dan je namreč prišlo, da je vodstvo Ericssona v interni preiskavi leta 2018 in 2019 ugotovilo, da so njihovi predstavniki v Iraku porabljali veliko denarja za neznane, sumljive izdatke. Izkazalo se je, da je šlo tudi za podkupnine, domnevno naj bi denar romal tudi do Islamske države, ki je takrat nadzorovala nekatere dele Iraka.
Jezo delničarjev si je Ekholm nakopal zato, ker o izsledkih interne preiskave, katere rezultat je bilo nekaj odpuščenih sodelavcev, ni poročal njihovi skupščini. Preiskava se je končala leta 2019 in je ostala skrivnost vse do začetka letošnjega leta, ko so zanjo izvedeli mediji in je prišla v javnost. Zato na torkovi letni skupščini lastniki več kot desetih odstotkov delnic Ericssona niso potrdili razrešnice vodstva za preteklo leto, kar pomeni, da utegnejo Ekholm in preostali člani uprave osebno kazensko odgovarjati za očitane nepravilnosti. A dober znak je, da so tako Ekholm kot preostali člani uprave vendarle ostali na svojih položajih tudi v letošnjem letu.
