Rast gospodarstva bo 4,2-odstotna, inflacije 6,4-odstotna
Minister za finance Andrej Šircelj je po seji vlade predstavil program stabilnosti in nacionalni reformni program za leto 2022, ki ju je obravnavala vlada ter ju poslala Fiskalnemu svetu in Evropski komisij. Vlada je vendarle obravnavala tudi pomladansko napoved Umarja, ki za letos predvideva 4,2-odstotno gospodarsko rast, kar je pol odstotne točke manj kot jeseni. Ob nespremenjeni politiki se bo do leta 2025 primanjkljaj sektorja država znižal na 1,7 odstotka BDP, dolg države pa na 68 odstotkov BDP, je povedal Šircelj.
Podlaga za pripravo obeh dokumentov sta okvir za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje in najnovejša gospodarska napoved. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pomladansko napoved pripravil že pred mesecem, a je vlada pred volitvami ni obravnavala. Septembra je Umar napovedal 4,7-odstotno gospodarsko rast, Šircelj pa je pojasnil, da je nova Umarjeva napoved 4,2-odstotna rast BDP. To je višja napoved od drugih institucij, denimo Mednarodnega denarnega sklada in Gospodarske zbornice Slovenije.
Vlada je Umarjevo gospodarsko napoved obravnavala že pred tedni, a je obravnavo prekinila. Takrat je bilo prisotnih premalo ministrov, je dejal Šircelj. Kot drugi razlog pa je navedel, da so pretekle napovedi, tudi mednarodne, napovedovale nižjo gospodarsko rast od dejanske: »Zame kot ministra za finance je pomembno, da je napoved čim bolj točna, ker vpliva na fiskalno politiko vlade.«
Kako komentirajo napoved na Umarju
Umar torej za letos napoveduje 4,2-odstotno rast, kar je pol odstotne točke manj kot lani. Maja Bednaš, direktorica Umarja, je dejala, da na rast negativno vpliva upad tujega povpraševanja, gospodarsko rast upočasnjuje inflacija, pozitivno pa vpliva rast domačega povpraševanja in seveda sprejem zakona o razbrementvi plač oziroma dohodnine.
Za leto 2023 pa so napoved s 3,3 odstotka znižali na tri odstotke. V letu 2024 Umar napoveduje 2,8-odstotno rast. »Upajmo, da se nabavne verige, poškodovane zaradi vojne v Ukrajini, kmalu obnovijo. Pričakujemo upad menjave z Rusijo in Ukrajino,« je direktorica Umarja Maja Bednaš komentirala napoved, ki je nastala sredi marca. »Prisotno je znižanje kazalnika zaupanja pri potrošnikih in industriji. Aprila se kaže nekoliko odboja, kljub vsemu pa to nakazuje znake gospodarskegha umirjanja. Oceno rasti v EU smo znizali na 3,4 odstotka,« je dodala Bednaš.
Na Umarju pričakujejo 1,7-odstotno rast zaposlenosti, število brezposelnih bo še upadalo. Trenutno je brezposelnih v povprečju 60.000.
Javne finance do leta 2025
Pakt stabilnosti sledi vsem okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije, tako Komisija kot Mednarodni denarni sklad, je povedal Šircelj. Ta je napovedal postopno znižanje primanjkljaja države. Ta je bil lani pri 5,2 odstotka BDP, letos naj bi bil 4,1 odstotka, v 2023 naj bi bil pod tremi odstotki, in sicer 2,97 odstotka BDP. »Prihodki naj bi se med letoma 2022 in 2025 povečevali za tri odstotke na leto, odhodki pa za odstotek,« je dodal minister.
Dolg države naj bi letos znašal 79,8 odstotka BDP in naj bi se do leta 2025 znižal na 68 odstotkov BDP. »To kaže na znižanje dolga, ki je pod povprečjem EU. Lahko govorimo o zdravih financah, kar nam priznavajo tudi bonitetne agencije,« je še rekel Šircelj. Prihodnjo ekonomsko politiko Slovenije bo sicer vodila nova vlada, ob tem bo zaradi slabših gospodarskih napovedi verjetno potreben rebalans proračuna. Poleg tega Šircelj opozarja, da so trenutne okoliščine zaradi vojne v Ukrajini ter s tem povezanih energetske krize in inflacije izjemno negotove. Negotovosti so še vedno vezane tudi na potek epidemije covid-19. Zato je postavljanje fiskalnih ciljev izjemno zahtevno.
Slovenija potrebuje reforme
Vlada je sprejela tudi nacionalni reformni program 2022. »Letošnji dokument zaradi predvolilnega obdobja v Sloveniji vsebuje pregled ključnih ukrepov, reform in načrtov investicij, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Ključne navedene reforme in investicije za prihodnje obdobje temeljijo na sprejetem načrtu za okrevanje in odpornost. S slednjim Slovenija naslavlja specifična priporočila in izzive, ki jih navaja Evropska komisija v svojih dokumentih,« pravijo na ministrstvu za finance. Nacionalni reformni program vključuje štiri ključna področja: produktivnost, vključujoča rast, trajnostna rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.
Šircelj še dejal, da bo ne glede na vlado treba narediti reforme na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe ter zelenega prehoda in digitalnega razvoja.
