Cene elektrike lani za prebivalce med nižjimi, a letos opazne podražitve

Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so bile lani v Sloveniji med najnižjimi v EU, medtem ko so za podjetja, predvsem za večje industrijske porabnike, konkurenčna slabost. A letos se je iztekla državna regulacija cen, kar je prebivalcem aprila prineslo višje položnice.

Končne cene elektrike za gospodinjske odjemalce so bile v Sloveniji lani od 13,7 do 20,7 odstotka – odvisno od porabe – nižje od povprečja EU, je v analizi ugotovil direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija je v spodnji tretjini držav EU, kjer so cene elektrike najnižje, nižje pa je imela tako cene električne energije kot omrežnine. Spomnimo, da je nova omrežninska politika začela veljati oktobra lani in v povprečju prinaša višje stroške v zimski sezoni in nižje v poletni.

Stroške električne energije za prebivalstvo je znižala vlada z zamejitvijo 90 odstotkov cene električne energije in oprostitvijo plačila prispevka OVE+SPTE. Brez teh ukrepov bi bili letni stroški povprečnega gospodinjstva s porabo 4000 kilovatnih ur višji za 345,89 evra oziroma 45,8 odstotka. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, zdaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic, ki so imele eno najnižjih končnih cen električne energije,« je zapisal Aleksander Mervar.

Zanimivo bo videti, kaj bodo glede cene električne energije pokazali podatki evropskega statističnega urada za prvo polletje letos. Od marca namreč cena elektrike ni več državno zamejena, kar se pozna tudi na položnicah. Glede na mediano ponudb dobaviteljev, ki jih je zbrala Zveza potrošnikov Slovenije, je cena električne energije v nizki tarifi 47 odstotkov višja kot med novembrom lani in februarjem letos ter četrtino višja, kot je bila zamejena cena – takrat za 90 odstotkov porabe – v večini lanskega leta. Cena v visoki tarifi pa je skoraj polovico višja, kot je bila pozimi, in šest odstotkov višja kot v večini lanskega leta. Do konca junija letos pa so gospodinjstva še naprej upravičena plačila prispevka OVE+SPTE. Zvišanje cen električne energije je ublažil prehod v cenejšo sezono obračunavanja omrežnine.

Porabniki so račune z novimi cenami prejeli aprila. So pa bile cene v prvem kvartalu glede na statistiko cen življenjskih potrebščin predvsem zaradi vladnih ukrepov, ki so omejili višjo omrežnino, nižje kot v prvem četrtletju lani.

Drugačna slika za industrijo

Mervar je pripravil tudi analizo cen za negospodinjske odjemalce. Kot smo v Delu že analizirali, so končne cene zanje v Sloveniji višje kot v povprečju EU, in sicer za – odvisno od velikosti porabe – 1,3 do 13,9 odstotka. Bližje evropskemu povprečju so manjši porabniki, medtem ko je cena električne energije konkurenčna ovira predvsem za velike energetsko intenzivne porabnike. »Slovenija se uvršča na deseto mesto v največji odjemni skupini v primerjavi z enakimi skupinami odjemalcev v 25 državah članicah EU, kjer je bila primerjava mogoča,« je Mervar zapisal v analizi in dodal, da so bile povprečne končne cene električne energije nižje kakor v sosednjih državah, razen pri največji odjemni skupini.

Mervar je ugotovil, da so v strukturi končne cene električne energije za negospodinjske odjemalce bistveno višje od evropskega povprečja cene same energije – pri največjih odjemalcih celo tretjino višje –, medtem ko so bili povprečni stroški omrežnine bistveno nižji: »Podatki kažejo, da nizki stroški omrežnine znižujejo končne cene električne energije.«

Povprečna omrežnina je bila lani za negospodinjske odjemalce v EU 77,6 odstotka višja kot v Sloveniji, medtem ko je bila za gospodinjstva v Evropi višja za 27,4 odstotka.