Državni proračun že januarja s 434 milijoni primanjkljaja
Januarski odhodki za blažitev posledic covida predstavljajo več kot polovico s proračunom predvidenih covid odhodkov za leto 2021, ugotavlja fiskalni svet.
Odpri galerijo
Fiskalni svet: od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Fotografija je iz obdobja pred epidemijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Januarja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 434 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov predvidenega primanjkljaja v 2021, brez učinka covid ukrepov pa bi proračun imel celo rahel presežek (36 milijonov evrov), ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Mesečni obseg covid ukrepov z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je tako januarja znašal kar 472 milijonov evrov. Skupaj se je v državno blagajno prejšnji mesec prililo 888 milijonov evrov (17 milijonov manj kot januarja lani), pri čemer je bilo dedeveja za 98 milijonov manj, nedavčnih prihodkov pa za 62 milijonov več.
Na drugi strani pa je januarska poraba znašala kar milijardo 322 milijonov evrov. V primerjavi z januarjem lani izstopajo zlasti za 120 milijonov evrov višji stroški dela, za kar 250 milijonov evrov višji transferji posameznikom in gospodinjstvom in za 85 milijonov višje subvencije.
Januarski odhodki za blažitev posledic covida predstavljajo več kot polovico s proračunom predvidenih covid odhodkov za celotno leto 2021, opozarja fiskalni svet. Skupni neposredni učinek teh ukrepov od začetka epidemije marca 2020 tako znaša že dve milijardi 896 milijonov evrov.
Fiskalni svet tako ob nadaljnjem naraščanju javnofinančnih stroškov za covid ukrepe poziva nosilce ekonomske politike, naj enkratne ukrepe dejansko usmerijo v omilitev neposrednih posledic epidemije. Pojavlja se namreč dvom o upravičenosti nekaterih izplačil dodatkov zaposlenim.
Ob nadaljnji širitvi skupin prebivalstva, ki prejemajo solidarnostne dodatke, je strukturne težave nujno naslavljati s premišljenimi sistemskimi spremembami, in ne z enkratnimi rešitvami. Povečevanje porabe, ki ni neposredno povezana z epidemijo, namreč tudi zmanjšuje manevrski prostor za ustrezno naravnano fiskalno politiko po koncu epidemije, še poudarja fiskalni svet.
Ob nadaljevanju takega naraščanja primanjkljaja zaradi izdatkov za covid, na katere opozarja fiskalni svet, je sicer upravičeno tudi vprašanje, ali in kdaj bo potreben ponovni rebalans letošnjega državnega proračuna; zadnji sicer predvideva za 10,7 milijarde prihodkov, skoraj 13,5 milijarde odhodkov in primanjkljaj v višini dobri 2,7 milijarde evrov.
Mesečni obseg covid ukrepov z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je tako januarja znašal kar 472 milijonov evrov. Skupaj se je v državno blagajno prejšnji mesec prililo 888 milijonov evrov (17 milijonov manj kot januarja lani), pri čemer je bilo dedeveja za 98 milijonov manj, nedavčnih prihodkov pa za 62 milijonov več.
Na drugi strani pa je januarska poraba znašala kar milijardo 322 milijonov evrov. V primerjavi z januarjem lani izstopajo zlasti za 120 milijonov evrov višji stroški dela, za kar 250 milijonov evrov višji transferji posameznikom in gospodinjstvom in za 85 milijonov višje subvencije.
Januarski odhodki za blažitev posledic covida predstavljajo več kot polovico s proračunom predvidenih covid odhodkov za celotno leto 2021, opozarja fiskalni svet. Skupni neposredni učinek teh ukrepov od začetka epidemije marca 2020 tako znaša že dve milijardi 896 milijonov evrov.
Fiskalni svet tako ob nadaljnjem naraščanju javnofinančnih stroškov za covid ukrepe poziva nosilce ekonomske politike, naj enkratne ukrepe dejansko usmerijo v omilitev neposrednih posledic epidemije. Pojavlja se namreč dvom o upravičenosti nekaterih izplačil dodatkov zaposlenim.
Ob nadaljnji širitvi skupin prebivalstva, ki prejemajo solidarnostne dodatke, je strukturne težave nujno naslavljati s premišljenimi sistemskimi spremembami, in ne z enkratnimi rešitvami. Povečevanje porabe, ki ni neposredno povezana z epidemijo, namreč tudi zmanjšuje manevrski prostor za ustrezno naravnano fiskalno politiko po koncu epidemije, še poudarja fiskalni svet.
Bo potreben še en rebalans?
Ob nadaljevanju takega naraščanja primanjkljaja zaradi izdatkov za covid, na katere opozarja fiskalni svet, je sicer upravičeno tudi vprašanje, ali in kdaj bo potreben ponovni rebalans letošnjega državnega proračuna; zadnji sicer predvideva za 10,7 milijarde prihodkov, skoraj 13,5 milijarde odhodkov in primanjkljaj v višini dobri 2,7 milijarde evrov.
