ECB pričakovano pustila obrestne mere nespremenjene

Po desetih zaporednih dvigih je evrska denarna oblast naredila premor, o prihodnjem ukrepanju bodo odločali na podlagi podatkov.
Fotografija: Evropska centralna banka, ki jo vodi Christine Lagarde, je tokrat pričakovano stopila na obrestno zavoro. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Odpri galerijo
Evropska centralna banka, ki jo vodi Christine Lagarde, je tokrat pričakovano stopila na obrestno zavoro. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Evropska centralna banka je – po seriji desetih zaporednih dvigov od lanskega julija naprej – tokrat pričakovano pustila vse tri obrestne mere nespremenjene.

»Inflacija naj bi še predolgo ostala previsoka, domači cenovni pritiski ostajajo močni. Hkrati se je inflacija septembra izrazito znižala, tudi zaradi močnih učinkov osnove, osnovna inflacija pa se je večinoma še naprej umirjala. Naša pretekla zvišanja obrestnih mer se močno prenašajo na pogoje financiranja. To vedno bolj duši povpraševanje in s tem pomaga zniževati inflacijo,« je odločitev za obrestni premor pojasnila predsednica ECB Christine Lagarde.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50, 4,75 oziroma štirih odstotkov.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike, še napovedujejo v ECB.

Gaspari: Dvig obrestnih mer bi bil zdaj kontraproduktiven

»Gospodarska gibanja niso dobra. Obrestne mere tokrat niso premaknili, ker so se že prej zgodili obvezniški trgi, na njih se je povečal pritisk na zahtevane donose državnih obveznic in obrestno mero. Ta je zdaj dovolj velik, da že zaostruje stroške financiranja. Dodaten dvig obresti ECB bi bil v takih razmerah kontraproduktiven,« je odločitev evrske denarne oblasti pokomentiral ekonomist Mitja Gaspari. V ospredju so zdaj geopolitična tveganja. Ob tem pa evropske države, tudi če bi hotele, ne morejo kaj veliko narediti  pri fiskalni politiki, da bi tako dodatno zniževale inflacijo. Če denarna politika zdaj pričakuje, da bo fiskalna politika na veliko stiskala porabo, je to iluzorno, nam je povedal sogovornik.

Prihodnja monetarna seja ECB bo decembra, evrska denarna oblast pa bo tedaj pripravila tudi nove makroekonomske napovedi za letos in prihodnje dve leti.   

Preberite še:

Komentarji: