Fiskalni svet kritično o proračunih 2024–2025

Proračunski dokumenti niso celoviti in dovolj verodostojni, dodatni fiskalni ukrepi pa lahko prispevajo k podaljšanju visoke inflacije, ugotavlja analiza.
Fotografija: Prevelika državna poraba lahko podaljša obdobje visoke inflacije, poudarja fiskalni svet. FOTO: Banka Slovenije
Odpri galerijo
Prevelika državna poraba lahko podaljša obdobje visoke inflacije, poudarja fiskalni svet. FOTO: Banka Slovenije

Proračunski dokumenti za 2024 in 2025, predloženi v oceno fiskalnemu svetu, niso celoviti in dovolj verodostojni. Odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja in ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, tudi če upoštevamo razumljive negotovosti glede stroškov po poplavah, ugotavlja fiskalni svet v svoji oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki so zdaj v obravnavi v državnem zboru. 

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, še poudarja, da predlagana proračuna za prihodnji dve leti s spremljajočimi dokumenti (proračunski memorandum, zakon o izvrševanju proračuna itd,) nakazujeta »slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti.«

Po oceni sveta je »takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi«. Dodatni fiskalni impulzi v razmerah dokaj visoke nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim prispevajo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije. Sanacija naravne nesreče po mnenju sveta potrjuje »nujnost proticikličnega delovanja fiskalne politike, ki bi v obdobju ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih.«

Po preračunih fiskalnega sveta bo sicer skupni primanjkljaj državnega proračuna v letih od 2020 do 2025 znašal kar 14,5 milijarde evrov, od česar naj bi bili dve tretjini posledica interventnih ukrepov. 

Sicer pa tako kot že vrsto let proračunski dokumenti tudi tokrat ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, ki zato predstavljajo vedno večje tveganje za javnofinančno vzdržnost. Delež dolga sektorja država v BDP naj bi se v letih 2023 in 2024 sicer upočasnjeno zniževal, a bo prihodnje leto ostal nad predkrizno ravnijo. Hkrati pa analiza kaže, da bo dolg verjetno postal nevzdržen, če ti izzivi ne bodo pravočasno naslovljeni, še izhaja iz ocene fiskalnega sveta.

Preberite še:

Komentarji: