Doslej unovčenih za 7,8 milijona evrov turističnih bonov
Protikoronski ukrepi doslej stali 1,1 milijarde evrov, državni proračun pa se je letos neto zadolžil že za 5,3 milijarde evrov.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/delo
Ljubljana – Do petega julija je neposredni javnofinančni učinek vladnih protikoronskih ukrepov iz prvega in tretjega paketa znašal 1,1 milijarde evrov, poleg tega je bilo odobrenih še za 259 milijonov evrov odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti, je ocenil fiskalni svet.
Med ukrepi iz tretjega koronapaketa bo imelo po oceni fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, večji javnofinančni učinek delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za katerega je Zavod za zaposlovanje do začetka julija prejel vloge za 25.000 zaposlenih, izplačil pa še ni bilo. Tako je bilo doslej iz tega paketa unovčenih za 7,8 milijona evrov turističnih bonov in 7,4 milijona evrov dodatka za pripadnike civilne zaščite.
Med izdatki sicer največ, 722 milijonov evrov, znašajo subvencije podjetjem, sledijo pa socialni prejemki s 188 milijoni, socialni transferji s 110 milijoni in sredstva za zaposlene s 47 milijoni evrov.
Vlada je ob sprejemanju prvega in tretjega koronapaketa ocenila vrednost enkratnih ukrepov z neposrednim učinkom na javne finance skupaj na približno štiri milijarde evrov (8,8 odstotka BDP, napovedanega za letos). V programu stabilnosti 2020 se je ocena vrednosti prvega koronapaketa znižala, tako da uradna ocena obeh paketov skupaj znaša okoli 2,8 milijarde evrov (6,2 odstotka BDP).
Ob tem, da bo po razpoložljivih podatkih vrednost dosedanjih ukrepov manjša od prvotnih predvidevanj vlade, tudi likvidnostni položaj države omogoča podaljšanje ukrepov. Državni proračun se je namreč v prvi polovici leta neto zadolžil v višini 5,3 milijarde evrov, stanje na enotnem zakladniškem računu pa se je od konca lanskega leta do konca junija povišalo za kar za tri milijarde, na 7,1 milijarde evrov, poudarja fiskalni svet.
Večina dosedanjega javnofinančnega učinka se nanaša na prvi koronapaket. Med njegovimi ukrepi s pričakovanim večjim javnofinančnim učinkom zdaj še niso razpoložljivi le podatki o nadomestilih za čakanje na delo za maj, za bolniška nadomestila, ki jih krije ZZZS, ter znesek oproščenih socialnih prispevkov samozaposlenih in drugih upravičenih skupin prebivalstva.
Med ukrepi iz tretjega koronapaketa bo imelo po oceni fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, večji javnofinančni učinek delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za katerega je Zavod za zaposlovanje do začetka julija prejel vloge za 25.000 zaposlenih, izplačil pa še ni bilo. Tako je bilo doslej iz tega paketa unovčenih za 7,8 milijona evrov turističnih bonov in 7,4 milijona evrov dodatka za pripadnike civilne zaščite.
Fiskalni svet (Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) je ocenil vpliv protikoronskih ukrepov na javne finance. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Med izdatki sicer največ, 722 milijonov evrov, znašajo subvencije podjetjem, sledijo pa socialni prejemki s 188 milijoni, socialni transferji s 110 milijoni in sredstva za zaposlene s 47 milijoni evrov.
Na zakladniškem računu 7,1 milijarde evrov
Vlada je ob sprejemanju prvega in tretjega koronapaketa ocenila vrednost enkratnih ukrepov z neposrednim učinkom na javne finance skupaj na približno štiri milijarde evrov (8,8 odstotka BDP, napovedanega za letos). V programu stabilnosti 2020 se je ocena vrednosti prvega koronapaketa znižala, tako da uradna ocena obeh paketov skupaj znaša okoli 2,8 milijarde evrov (6,2 odstotka BDP).
Ob tem, da bo po razpoložljivih podatkih vrednost dosedanjih ukrepov manjša od prvotnih predvidevanj vlade, tudi likvidnostni položaj države omogoča podaljšanje ukrepov. Državni proračun se je namreč v prvi polovici leta neto zadolžil v višini 5,3 milijarde evrov, stanje na enotnem zakladniškem računu pa se je od konca lanskega leta do konca junija povišalo za kar za tri milijarde, na 7,1 milijarde evrov, poudarja fiskalni svet.
