Gibanja v državnem proračunu so precej slabša kot lani
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih devetih mesecih slabša kot v istem obdobju lani. Državni proračun je imel v prvih devetih mesecih primanjkljaj v višini 764 milijonov evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa bi znašal 57 milijonov evrov, poudarja fiskalni svet v svoji mesečni informaciji.
Proračunski prihodki po lanski visoki rasti tako rekoč stagnirajo, na drugi strani pa se rast porabe nadaljuje. Ob spremenjeni strukturi je sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je predvsem posledica višje rasti odhodkov za stroške dela.
Proračunska realizacija v devetih mesecih potrjuje oceno fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. To lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih treh mesecih letošnjega leta znašal kar 2,4 milijarde evrov. To bi bila milijarda več kot v celotnem lanskem letu in okoli trikrat več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času pandemije.
V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, so 29. septembra prejeli predloga spremembe odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022–2024 in 2024–2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025. S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene okvira, oceno predlogov državnih proračunov pa morajo pripraviti do 20. oktobra. Pri tem v fiskalnem svetu tudi poudarjajo, da še »niso prejeli spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.«
