Wall Street, ki je najpomembnejši borzni parket na svetu, beleži upadanje tečajev delniških naložb že več kot devet mesecev zapored, pri tem pa so se glavni indeksi znižali že za dobrih 25 odstotkov. Tehnično gledano naložbe še niso dosegle dna, glave investitorjev pa so že rekordno dolgo v pesimističnem območju.

Goldman Sachs Sentiment Indicator, kazalnik, ki meri razpoloženje vlagateljev, je v negativnem območju že rekordnih 32 tednov, kar je izenačeno z najdaljšim nizom po obdobju od julija 2015 do marca 2016. Zahtevno makroekonomsko ozračje je terjalo svoj davek in investicijski skladi so zadnje mesece večinoma prodajali svoje pozicije ter gradili denarne zaloge, ki so celo največje od borznega zloma leta 2009.

Prevlada skrajnega pesimizma

O tem, da na trgu vlada ekstremni pesimizem, priča tudi ocena združenja AAII (American Association of Individual Investors), ki izračunava indeks razpoloženja vlagateljev že od leta 1987. Posebnost indeksa je, da ne ocenjuje trenutnega stanja, ampak prikazuje pričakovanja za naslednjih šest mesecev.

Indeks že drugi teden zapored prikazuje, da več kot 60 odstotkov vlagateljev meni, da bodo delnice čez šest mesecev nižje, kot so trenutno. To je tudi najbolj ekstremno pričakovanje od začetka merjenja indeksa. Tako nizka niso bila pričakovanja niti med zadnjimi tremi velikimi zlomi delniških indeksov – gre za borzni zlom leta 1987, pok tehnološkega balona leta 2000, propad investicijske banke Lehman Brothers in začetek finančne krize leta 2009.

INFOGRAFIKA: Delo

Seveda pa lahko takšne kazalnike razumemo tudi v nasprotju od tega, kar se zdi, da prikazujejo. Nadpovprečni tržni donosi so namreč pogosto sledili nenavadno nizkim stopnjam optimizma, medtem ko so podpovprečni tržni donosi pogosto sledili nenavadno visoki stopnji optimizma oziroma že kar pohlepa.

Vendar pa so bila tako dolga pesimistična obdobja v zgodovini le redko kdaj opažena in izjemne situacije lahko prinesejo velike priložnosti, ko bodo delniški tečaji le dosegli dno. Indeksi razpoloženja sicer niso popolni indikator časa obrata, saj se lahko gibljejo dlje časa v ekstremnih nivojih, preden nakažejo obrat (v sedanjem primeru pot v optimizem). Trgovanje je namreč na zelo ekstremnih ravneh območja vrednosti zelo čustveno. Vlagatelji po navadi postanejo pohlepni (in neprevidni), ko trg raste, medtem ko pogosto svoje naložbe prodajajo, ko vidijo rdeče številke, povsem zaradi iracionalne reakcije.

V krču so tudi opcije

Da je delniški trg v krču, se vidi tudi na trgu delniških opcij. Indeks VIX, ki ga pogosto imenujejo tudi »indeks strahu« in se na podlagi terminskih pogodb uporablja kot merilo tržnega tveganja, se giblje pri 33 indeksnih točkah in se približuje najvišji vrednosti letos. VIX je v osnovi indeks volatilnosti opcijskega trga na borzi Chicago Board Options Exchange (CBOE) in prikazuje implicitno volatilnost opcij na indeksu S&P 500 za obdobje 30 dni. VIX pod 20 točkami pomeni, da obstajata optimizem in mirnost na trgih, medtem ko nad 30 pomeni, da sta na trgu strah in negotovost.

Trenutna situacija na trgu je dokaj jasna, smer delniških indeksov bosta narekovali inflacija v ZDA ter s tem povezana politika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Svoje bo odigralo še splošno geopolitično tveganje. Nižja stopnja inflacije ter bolj ohlapna Fedova politika bosta vodili k višjim tečajem finančnih naložb, medtem ko bo vztrajanje inflacije na visokih nivojih privedlo do še večjih pocenitev na borznih parketih.

Obrat inflacije je težko natančno napovedati, saj se umirjanja cen v nekaterih sektorjih zgodijo prej, medtem ko drugi ostanejo pregreti še dlje časa. To vodi do mešanih signalov, ki lahko trajajo nekaj tednov in pri tem povzročijo precejšnjo volatilnost cen. Federal Reserve bo nedvomno igral glavno vlogo pri narekovanju tempa, zato med borznimi posredniki še vedno velja pravilo »ne stavi proti ukrepom Feda« (Don't fight the Fed).