Če najprej pogledamo v Ameriko, bi z nekoliko grenkobe že lahko opazili, da se inflacija umirja. Lokalni vrh letne spremembe je pri 9,1 odstotka dosegla že junija. V zadnjih dveh mesecih se je inflacija že znižala za 0,8 odstotne točke na 8,3 odstotka.

Od cilja ameriške centralne banke pri dobrih dveh odstotkih smo sicer še »kilometre« stran. A trend je spodbuden. Kljub temu pa trg nad tem ni bil navdušen, saj so analitiki pričakovali še za 0,2 odstotne točke močnejše znižanje.

Pričakujemo rast obresti

Včasih bi se to zdelo povsem nepomembno. Tokrat pa si je trg interpretiral objavo kot opozorilo, da višje obrestne mere še ne delujejo. Zato je pričakovati nadaljevanje dvigovanja obrestnih mer. Še več, ne sme nas presenetiti tudi dvig za celo odstotno točko. Ta premik pa je bistveno višji, kot smo jih bili vajeni v preteklih ciklih, ko so dvigali obrestno mero v korakih po 0,25 odstotne točke. Skladno s pričakovanji o višjih kratkoročnih obrestnih merah so se nekoliko zvišale tudi dolgoročne. Zdaj je donosnost do dospetja ameriške 10-letne obveznice blizu 3,5 odstotka letno.

Omenjeno dogajanje pa se preliva tudi na finančne trge v Evropi, kjer po koncu počitniških mesecev ponovno opazujemo dvigovanje obrestnih mer. Razmere v Evropi pa so v primerjavi z ZDA nekoliko drugačne, saj vrha inflacije še vedno nismo doživeli. V avgustu je bila evrska inflacija 9,1 odstotka. Najbolj pa seveda nanjo vpliva dogajanje na energetskih trgih, ki so posledica vojne v Ukrajini. Negotovost na trgu plina in elektrike terja svoj davek.

INFOGRAFIKA: Delo

Kljub temu da ECB nima orodja, ki bi zajezilo omenjeno, pa si želi omejiti prelivanje teh sprememb v končne cene s tem, da s pričakovanimi dvigi obrestnih mer zajezi povpraševanje oziroma z drugimi besedami gospodarsko rast. Praktično smo na hitri poti v novo recesijo. Zanimivo je tudi opazovati spremembo retorike ECB na znameniti konferenci centralnih bančnikov v Jackson Holu, kjer je na površje priplavalo razmerje tečaj evro-dolar. Konstantno drsenje evra, ki se je spustil tudi pod pariteto z dolarjem, še dodatno povečuje inflacijo, saj je večina cen energentov izražena v ameriških dolarjih.

Dobavne verige se stabilizirajo

Vprašanje pa je, ali je bila interpretacija podatkov o inflaciji pravilna, in mogoče ne bo treba več tako sunkovito dvigati obrestnih mer, saj se kažejo določeni zametki ohlajanja cenovnega pritiska. Počasi se namreč dobavne verige stabilizirajo in s tem ponudba trajnejših dobrin. V Ameriki se je tudi višina cen energentov umirila in morda že dosegla vrh. Višje obrestne mere pa kar hitro ohlajajo nepremičninski trg, in to bo posledično vodilo v začetek zniževanja najemnin.

Še največja negotovost pa visi nad trgom dela, kjer je še vedno veliko delovnih mest na brezposelnega in ljudje še vedno hitro menjujejo službe. A tudi tukaj je že nekaj znakov umirjanja. Če se »po jutru dan pozna«, bi to v naslednjih četrtletjih začelo zniževati restriktivno denarno politiko. Ob kakšnem večjem ohlajanju celo spreminjati smer delovanja Feda.

V Evropi še nismo tako daleč, a je verjetnost recesije in energetske inflacije bistveno višja. V tem kontekstu pa so ukrepi ECB bistveno manj učinkoviti. Štafetno palico so zdaj prevzeli evropska komisija in politiki držav članic, ki pa lahko naredijo veliko dobrega ali pa še dodatno povečajo težave s kakšnimi nesmiselnimi odločitvami. Tako bo zimski čas vroč na mednarodnem področju in bolj hladen v zasebnem. Bo pa čas, kjer je veliko negotovosti, verjetno omogočil dobre naložbene priložnosti tako na delniških kot obvezniških trgih.