Inflacija se že tretji mesec zapored umirja
Rast cen življenjskih potrebščin se že tretji mesec zapored umirja. Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,4-odstotna, ugotavlja statistični urad. Cene blaga so se v povprečju zvišale za 6,2 odstotka, cene storitev pa za 8,4 odstotka.
Tudi ta mesec so največ, kar dve odstotni točki, k inflaciji prispevale cene hrane, ki so poskočile za dobrih 12 odstotkov. Sledile so podražitve iz skupine rekreacija in kultura za 8,5 odstotka, pri čemer so izstopale predvsem višje cene počitniških paketov ter rekreacijskih in športnih storitev. Hkrati so se v letu dni najopazneje pocenili naftni derivati in inflacijo ublažili za eno odstotno točko; cene goriv in maziv za osebna vozila so bile namreč nižje za 11,8 odstotka, tekočih goriv za 30,6 odstotka.
Pocenitev hrane
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,4 odstotka.
Ob vrnitvi davka na dodano vrednost na 22 odstotkov so se najbolj podražili električna energija, plin in druga goriva. Cene hrane pa so upadle za 0,7 odstotka in mesečno inflacijo znižale za 0,1 odstotne točke. Za prav toliko, 0,1 odstotne točke, so inflacijo ublažile vse preostale junijske pocenitve.
Kljub umirjanju pa inflacija v Sloveniji ostaja nad povprečjem Evropske unije. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila namreč v državah članicah območja z evrom maja 6,1-odstotna in v državah članicah EU 7,1-odstotna, medtem ko je v Sloveniji znašala 8,1 odstotka. Najnižja je bila z dvema odstotkoma v Luksemburgu, najvišja pa na Madžarskem, in sicer 21,9-odstotna.
V nadaljevanju leta naj bi se inflacija še zniževala, a bo po napovedih analitikov še vedno v povprečju ostala na visoki ravni – med šest in sedem odstotki.
Polmilijardni primanjkljaj
Država je v prvem četrtletju letos ustvarila primanjkljaj v vrednosti 544 milijonov oziroma 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda. To za 128 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Rast skupnih izdatkov države je bila letos 1,5 odstotne točke višja od rasti skupnih prihodkov. Prihodki so bili višji 486 milijonov evrov ali za 8,4 odstotka, k čemur so največ prispevali prihodki od socialnih prispevkov, ki jih je bilo več za skoraj desetino. Skupni izdatki države pa so poskočili za 613 milijonov evrov ali za 9,9 odstotka. Nominalno so se najbolj povečali izdatki za zaposlene in subvencije. Prvi so bili višji 156 milijonov evrov oziroma za deset odstotkov, subvencije pa 152 milijonov evrov višje, kar je skoraj dvakrat več kot v istem obdobju lani.
