Italijanska kriza klesti tudi evro
Delnice na milanski borzi maja izgubile desetino vrednosti
Odpri galerijo
Specialist Meric Greenbaum, center, works with traders at his post on the floor of the New York Stock Exchange, Tuesday, May 29, 2018. U.S. stocks are opening lower, following sharp drops in Europe triggered by political uncertainty in Italy. (AP Photo/Richard Drew)
Ljubljana – Italijanska borza se pričakovano seseda v novem političnem zapletu. Politični kriza v Italiji pa leze pod kožo vlagateljem skoraj povsod po svetu. Vsaj pol leta do oblikovanja vlade pomeni tudi pol leta brez konkretnih odločitev.
Osrednji borzni indeks milanske borze je letošnji vrh dosegel v začetku maja, ko so vlagatelji še pričakovali oblikovanje vladne koalicije. Od takrat je izgubil več kot desetino vrednosti. Zgolj včeraj se je indeks sesedel za dva odstotka, pri tem pa so najbolj na udaru delnice bank. Delnice Unicredita so se včeraj pocenile za več kot štiri odstotke, od majskega vrha pa za več kot petino.
Vlagateljev ni strah zgolj skrhanih gospodarskih razmer, ampak še bolj italijanskega javnega dolga, ki znaša 132 odstotkov BDP in je drugi največji za Grčijo. Italijanske državne obveznice pa lahko zatresejo tudi velike italijanske banke, pa tudi kopico drugih evropskih bank, ki v svojih portfeljih hranijo italijanske državne obveznice.
Zloma Italije sicer nihče od vlagateljev realno ne pričakuje ali pa vsaj upa, da ga ne bo, a se vlagatelji zavedajo, da bo najmanj do ponovnih volitev Italija opravljala le tekočo administracijo in nobenih potrebnih davčnih ali gospodarskih posegov. V tem času seveda tudi ne bo govora o reševanju italijanskega javnega dolga. Pri tem pa Italija niti še nima sprejetega proračuna.
V zraku je tudi sicer malo verjetna možnost, da se Italija odloči za izstop iz evrskega območja ali celo EU. Ob vseh slabih stvareh, ki bi jih izstop povzročil, bi lahko Italija na ta način razvrednotila javni dolg. Seveda pa bi to zlomilo velik del gospodarstva, ki se financira na mednarodnih finančnih trgih, vključno z že omenjenimi italijanskimi bankami. Prav zato je tako malo verjetno, da bi se Italija spustila v tvegan manever.
A italijanski dolg ne skrbi le vlagateljev v italijanske banke, kar še nekaj drugih evropskih bank je kopičilo italijanske državne obveznice, ki so prinašale nekoliko boljše donose kot obveznice večine drugih držav evrskega območja. Seveda ima EU vzpostavljeno reševalno shemo, a je vprašanje, ali je dovolj velika, da bi pokrila italijansko luknjo.
Negotovost je tako včeraj zajela skoraj vse svetovne borze in ob vseh drugih tveganjih, povezanih s trgovinskimi vojnami med ZDA in Kitajsko ter verjetno tudi med ZDA in EU, je pričakovati, da se bo vpliv na finančnih trgih poznal najmanj še nekaj dni. Še posebej Evropa že doživlja tudi opazen odliv denarja s finančnih trgih. To se pozna tudi na vrednosti evra, ki tako malo ni bil vreden že vse od lanskega julija. Za evro je bilo treba včeraj plačati le še 1,155 dolarja. Ob vsej negotovosti to pomeni vsaj nekaj olajšanja za izvoznike na dolarske trge.
Osrednji borzni indeks milanske borze je letošnji vrh dosegel v začetku maja, ko so vlagatelji še pričakovali oblikovanje vladne koalicije. Od takrat je izgubil več kot desetino vrednosti. Zgolj včeraj se je indeks sesedel za dva odstotka, pri tem pa so najbolj na udaru delnice bank. Delnice Unicredita so se včeraj pocenile za več kot štiri odstotke, od majskega vrha pa za več kot petino.
Pol leta negotovosti
Vlagateljev ni strah zgolj skrhanih gospodarskih razmer, ampak še bolj italijanskega javnega dolga, ki znaša 132 odstotkov BDP in je drugi največji za Grčijo. Italijanske državne obveznice pa lahko zatresejo tudi velike italijanske banke, pa tudi kopico drugih evropskih bank, ki v svojih portfeljih hranijo italijanske državne obveznice.
Zloma Italije sicer nihče od vlagateljev realno ne pričakuje ali pa vsaj upa, da ga ne bo, a se vlagatelji zavedajo, da bo najmanj do ponovnih volitev Italija opravljala le tekočo administracijo in nobenih potrebnih davčnih ali gospodarskih posegov. V tem času seveda tudi ne bo govora o reševanju italijanskega javnega dolga. Pri tem pa Italija niti še nima sprejetega proračuna.
Nova kriza evrskega območja
V zraku je tudi sicer malo verjetna možnost, da se Italija odloči za izstop iz evrskega območja ali celo EU. Ob vseh slabih stvareh, ki bi jih izstop povzročil, bi lahko Italija na ta način razvrednotila javni dolg. Seveda pa bi to zlomilo velik del gospodarstva, ki se financira na mednarodnih finančnih trgih, vključno z že omenjenimi italijanskimi bankami. Prav zato je tako malo verjetno, da bi se Italija spustila v tvegan manever.
A italijanski dolg ne skrbi le vlagateljev v italijanske banke, kar še nekaj drugih evropskih bank je kopičilo italijanske državne obveznice, ki so prinašale nekoliko boljše donose kot obveznice večine drugih držav evrskega območja. Seveda ima EU vzpostavljeno reševalno shemo, a je vprašanje, ali je dovolj velika, da bi pokrila italijansko luknjo.
Šibek evro
Negotovost je tako včeraj zajela skoraj vse svetovne borze in ob vseh drugih tveganjih, povezanih s trgovinskimi vojnami med ZDA in Kitajsko ter verjetno tudi med ZDA in EU, je pričakovati, da se bo vpliv na finančnih trgih poznal najmanj še nekaj dni. Še posebej Evropa že doživlja tudi opazen odliv denarja s finančnih trgih. To se pozna tudi na vrednosti evra, ki tako malo ni bil vreden že vse od lanskega julija. Za evro je bilo treba včeraj plačati le še 1,155 dolarja. Ob vsej negotovosti to pomeni vsaj nekaj olajšanja za izvoznike na dolarske trge.
