Spremljamo odličen začetek leta na slovenskem borznem trgu, saj so delnice Krke, Cinkarne Celje in Petrola letos pridobile že več kot šest odstotkov vrednosti.

Domači trg bo tudi v novem letu zaznamovala visoka dividendna donosnost. Glede na raven trenutnih tečajev in na splošno uspešno in stabilno poslovanje podjetij bo pri marsikateri delnici z ljubljanske borze še višja, kot je bila lani.

Sicer pa bo gibanje tečajev na delniških trgih v veliki odvisnosti od prihodnjih odločitev centralnih bank. V zvezi s tem ne pričakujemo, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) dvignila obrestno mero nad 5,25 odstotka, saj smo mnenja, da je vrh inflacije tako v ZDA kakor v Evropi že za nami.

Globalni delniški trgi so v začetku leta skorajda sinhronizirano dosegli rast in pri tem tudi slovenski trg ni bil izjema. Indeks SBITOP je do 11. januarja pridobil 4,6 odstotka, globalni indeks pa je v tem času zrasel za 3,7 odstotka.

Sprožilec je bil cenejši plin

Pozitivna naravnanost na delniških trgih v začetku leta temelji na delni umiritvi cen zemeljskega plina v Evropi, ki so se spustile pod 70 evrov za megavatno uro ter dosegle novo najnižjo vrednost od sredine februarja lani, torej so na ravni obdobja, preden se je začela vojna v Ukrajini. Nepričakovano visoke zimske temperature so zmanjšale zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja plina in posledične racionalizacije. Predhodno so se že znižale tudi cene nafte, kar je prispevalo k nižjim decembrskim ravnem inflacije v Nemčiji in Franciji, kot so jih pričakovali analitiki.

INFOGRAFIKA: Delo

Ljubljanski delniški trg, ki ga sestavljajo delnice podjetij, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Petrol, je trenutno pri razmerju cene delnice na enoto dobička (P/E) pri 6,3. Z izjemo madžarskega trga je po tem merilu najcenejši trg v regiji, po hrvaškem trgu pa je tudi najmanj zadolžen. Podjetja iz borznega indeksa SBITOP imajo v agregatu v bilanci več denarja kot dolga – njihov neto dolg na EBITDA znaša –1,9, ta kazalnik za hrvaški delniški indeks pa je –2,1. Slovenski trg ima tudi najvišjo dividendno donosnost v regiji, ki pa se lahko pri marsikateri delnici v letošnjem letu še opazno poviša.

Optimistični načrti podjetij

Prejšnji teden je Luka Koper objavlja čiste prihodke od prodaje matične družbe in ladijski pretovor za obdobje od januarja do decembra 2022. Luka Koper je v letu 2022 po preliminarnih in nerevidiranih podatkih ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 309,4 milijona evrov, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 2021. Skupni ladijski pretovor je v lanskem letu dosegel 23,2 milijona ton blaga, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021. Rast je družba imela na vseh blagovnih skupinah, pri kontejnerjih in avtomobilih sta bila presežena tudi dva zgodovinska mejnika – milijon kontejnerskih enot in 800.000 avtomobilov.

Že s koncem lanskega leta pa je Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) objavila strategijo za obdobje 2023–2027 in načrt poslovanja za letošnje leto. Na področju rasti in dobičkonosnosti poslovanja Sava Re načrtuje vsaj štiriodstotno povprečno letno rast poslovnih prihodkov skupine, ki bodo v letu 2027 presegli 900 milijonov evrov, s ciljnim kombiniranim količnikom pod 95 odstotkov.

Dividendna politika ostaja skladna s politiko obstoječega strateškega obdobja ter glede na cilj stabilne rasti dividende opredeljuje dividendo v razponu med 35 in 45 odstotki čistega dobička skupine. Sava Re pričakuje, da bo letos ustvarila najmanj 53 milijonov evrov čistega dobička ob 800 milijonih evrov prihodkov.

V zadnjem tednu januarja pa pričakujemo, da bo v skladu s svojim finančnim koledarjem za 2023 poslovni načrt in ključne cilje za letošnje leto objavil Petrol.