NLB čaka na državno zaščito, razmere za njeno prodajo slabše kot lani
Pred sprejetjem zakona želi pridobiti mnenje DZ, z odločanjem pa se mudi, vežejo nas roki za privatizacijo banke.
Odpri galerijo
Vlada je odgovornost za sprejetje zakona, ki bi zaščitil NLB in omogočil njeno privatizacijo, preložila na DZ. FOTO Roman Šipić
Ljubljana – Odhajajoča vlada je imela danes na mizi ključni dokument za prihodnost in privatizacijo Nove Ljubljanske banke, zakon, ki naj bi NLB odškodoval in zaščitil pred posledicami hrvaških tožb, a je obravnavo prekinila, saj želi pred odločitvijo pridobiti še mnenje državnega zbora.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po seji vlade pojasnila, da upa, da bo državni zbor čim prej poskrbel za stališče do omenjenega zakona, kar bi vladi omogočilo njegovo čimprejšnje sprejetje, po možnosti že prihodnji teden.
Predlagani zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB po naših podatkih prinaša rešitev za morebitne prisilne izterjave premoženja NLB na tujem; v primeru hrvaških rubežev bi država banki povrnila škodo prek sklada RS za nasledstvo.
Takšna zaščita prinaša tveganje, da bi hrvaška stran državno odškodovanje NLB štela kot slovensko priznanje obveznosti iz prenesenih vlog na Hrvaškem, a na drugi strani bi v primeru neukrepanja oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov.
Kupnina za NLB bi bila brez zaščite manjša za 430 milijonov evrov, država pa ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še 80 milijonov zadržanih dobičkov NLB. Ko bo zakon v vladi sprejet, naj bi šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, ob primerni politični volji poslanskih skupin bi bil lahko sprejet že julija.
Vlada mora čim prej, po možnosti že prihodnji teden sprejeti tudi za zdaj zaupne spremembe zavez za NLB, ki bi jih vključili v novi slovenski predlog evropski komisiji: ta vključuje prodajo najmanj 50 odstotkov plus ene delnice NLB še do konca letošnjega leta, do konca leta 2019 pa bi prodali še vse druge delnice banke do ciljne meje 25 odstotkov plus ene delnice, ki bi ostala v rokah slovenske države.
Če slovenska stran te zaveze ne bi izpolnila, bi bil imenovan prodajni zaupnik, ki bi s pooblastilom evropske komisije prodajal 75 odstotkov minus eno delnico NLB, na drugi strani pa je zdaj s predloga zavez menda umaknjena določba o prodaji balkanskih podružnic banke. Kar zadeva postopek, je še vedno predvidena javna prodaja delnic po postopku IPO; za morebitno prodajo banke strateškemu investitorju bi bila potrebna sprememba strategije upravljanja državnih naložb.
Kompenzacijski ukrepi za NLB so poslovna skrivnost, a ni dvoma, da bo banka do konca privatizacije ostala v posebnem režimu prestrukturiranja, ki vključuje sestavo nadzornega sveta, prepoved prevzemov, omejitev stroškov in obsega poslovanja, med možnimi novimi ukrepi se omenja tudi prodaja nekaterih nebančnih delov (NLB Vita) Skupine NLB.
Zadnjo besedo bo imela evropska komisija – na ministrstvu za finance zdaj pravijo, da so z njo zbližali stališča glede odloga prodaje banke in spremljajočih izravnalnih ukrepov –, ki bo še ta mesec izdala odločbo o spremenjenih rokih in zavezah za.
Začetek privatizacije NLB bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko začel že prihodnji mesec z vladnim skupščinskim sklepom SDH o začetku postopka prodaje banke.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po seji vlade pojasnila, da upa, da bo državni zbor čim prej poskrbel za stališče do omenjenega zakona, kar bi vladi omogočilo njegovo čimprejšnje sprejetje, po možnosti že prihodnji teden.
Vprašanja in odgovori o NLB
Zakaj zdaj potrebujemo poseben zakon za zaščito NLB pred hrvaškimi rubeži?
Zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB omogoča dvoje: začetek privatizacije banke, ki izhaja iz naših zavez evropski komisiji, in izplačilo obilnih dividend v državni proračun, ki zdaj ni mogoče, saj banka nima soglasja ECB. Brez zakona bi oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov: kupnina za NLB bi bila nižja za 430 milijonov evrov – kolikor so potencialne posledice hrvaških tožb –, banka pa še naprej ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še za 80 milijonov evrov zadržanih dobičkov iz prejšnjih let.
Kakšni bodo nadaljnji postopki v zvezi z NLB poleg sprejetja zaščitnega zakona?
Po najbolj optimistični predpostavki bi državni zbor zaščitni zakon sprejel še julija. Še pred tem naj bi vlada, predvidoma prihodnji teden, sprejela spremenjene zaveze za prodajo banke in za mnenje o njih zaprosila tudi odbor DZ. Predvidoma bi vanje zapisali, da bo Slovenija še letos prodala vsaj 50 odstotkov plus eno delnico NLB, do konca prihodnjega leta pa naj bi bilo v lasti države največ 25 odstotkov plus ena delnica NLB. Po sprejetju zavez bi stekel še zadnji krog pogajanj z evropsko komisijo, ki bi bo nato predvidoma še ta mesec izdala odločbo o rokih za prodajo NLB in izravnalnih ukrepih. Nato bi bila na potezi spet vlada, ki bi kot skupščina SDH izdala odločbo o začetku postopka prodaje NLB. Kakšna bi bila cenovni razpon za delnico NLB in možna kupnina, bi bilo znano po prvih stikih z investitorji, predvidoma avgusta.
Kakšni so možni izravnalni ukrepi za NLB?
Banka bo morala do konca privatizacije omejevati svoje poslovanje in na drugi strani izpolnjevati zaveze glede stroškov, donosnosti, sestave nadzornega sveta itd. Še naprej ne bo smela opravljati prevzemov doma in na tujem, med novimi ukrepi se omenjata tudi prodaja družbe NLB Vita in zaprtje nekaterih poslovalnic. Slovenska stran si prizadeva, da med možnimi ukrepi ne bo več prodaje balkanskih podružnic.
Kakšne so tržne razmere za začetek postopka prodaje NLB v jesenskem časovnem oknu?
Matej Šimnic, Alta Invest: Težko je reči, kakšne bodo razmere čez nekaj mesecev, je pa dejstvo, da sta bojazen pred trgovinsko vojno in politična negotovost v periferiji vplivali na vrednotenje evropskega bančnega sektorja. V primerjavi z začetkom decembra lani se je namreč vrednotenje evropskih bančnih delnic v povprečju znižalo za 11 odstotkov, in to kljub temu, da se je poslovanje bank v tem obdobju izboljšalo. S tega vidika so razmere slabše kot lani, nemogoče pa je napovedati, kako bo čez nekaj mesecev.
Kakšno ceno in kupnino za NLB lahko pričakujemo?
Matej Šimnic: Vse bo odvisno, kako bodo vlagatelji ocenjevali tveganje banke in kakšen vpliv bodo imeli zamiki privatizacije na interes naložbenikov. Vrednotenja italijanskih bank so namreč precej nižja od španskih in na primer francoskih, to pa pomeni, da bi bil lahko razpon med 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti in knjigovodsko vrednostjo. To so grobe ocene, saj na to lahko vplivajo še nekatere posebnosti NLB, potencialna politična nestabilnost v Sloveniji, že omenjeni pretekli vplivi zapletov privatizacije itd.
Zakaj zdaj potrebujemo poseben zakon za zaščito NLB pred hrvaškimi rubeži?
Zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB omogoča dvoje: začetek privatizacije banke, ki izhaja iz naših zavez evropski komisiji, in izplačilo obilnih dividend v državni proračun, ki zdaj ni mogoče, saj banka nima soglasja ECB. Brez zakona bi oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov: kupnina za NLB bi bila nižja za 430 milijonov evrov – kolikor so potencialne posledice hrvaških tožb –, banka pa še naprej ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še za 80 milijonov evrov zadržanih dobičkov iz prejšnjih let.
Kakšni bodo nadaljnji postopki v zvezi z NLB poleg sprejetja zaščitnega zakona?
Po najbolj optimistični predpostavki bi državni zbor zaščitni zakon sprejel še julija. Še pred tem naj bi vlada, predvidoma prihodnji teden, sprejela spremenjene zaveze za prodajo banke in za mnenje o njih zaprosila tudi odbor DZ. Predvidoma bi vanje zapisali, da bo Slovenija še letos prodala vsaj 50 odstotkov plus eno delnico NLB, do konca prihodnjega leta pa naj bi bilo v lasti države največ 25 odstotkov plus ena delnica NLB. Po sprejetju zavez bi stekel še zadnji krog pogajanj z evropsko komisijo, ki bi bo nato predvidoma še ta mesec izdala odločbo o rokih za prodajo NLB in izravnalnih ukrepih. Nato bi bila na potezi spet vlada, ki bi kot skupščina SDH izdala odločbo o začetku postopka prodaje NLB. Kakšna bi bila cenovni razpon za delnico NLB in možna kupnina, bi bilo znano po prvih stikih z investitorji, predvidoma avgusta.
Kakšni so možni izravnalni ukrepi za NLB?
Banka bo morala do konca privatizacije omejevati svoje poslovanje in na drugi strani izpolnjevati zaveze glede stroškov, donosnosti, sestave nadzornega sveta itd. Še naprej ne bo smela opravljati prevzemov doma in na tujem, med novimi ukrepi se omenjata tudi prodaja družbe NLB Vita in zaprtje nekaterih poslovalnic. Slovenska stran si prizadeva, da med možnimi ukrepi ne bo več prodaje balkanskih podružnic.
Kakšne so tržne razmere za začetek postopka prodaje NLB v jesenskem časovnem oknu?
Matej Šimnic, Alta Invest: Težko je reči, kakšne bodo razmere čez nekaj mesecev, je pa dejstvo, da sta bojazen pred trgovinsko vojno in politična negotovost v periferiji vplivali na vrednotenje evropskega bančnega sektorja. V primerjavi z začetkom decembra lani se je namreč vrednotenje evropskih bančnih delnic v povprečju znižalo za 11 odstotkov, in to kljub temu, da se je poslovanje bank v tem obdobju izboljšalo. S tega vidika so razmere slabše kot lani, nemogoče pa je napovedati, kako bo čez nekaj mesecev.
Kakšno ceno in kupnino za NLB lahko pričakujemo?
Matej Šimnic: Vse bo odvisno, kako bodo vlagatelji ocenjevali tveganje banke in kakšen vpliv bodo imeli zamiki privatizacije na interes naložbenikov. Vrednotenja italijanskih bank so namreč precej nižja od španskih in na primer francoskih, to pa pomeni, da bi bil lahko razpon med 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti in knjigovodsko vrednostjo. To so grobe ocene, saj na to lahko vplivajo še nekatere posebnosti NLB, potencialna politična nestabilnost v Sloveniji, že omenjeni pretekli vplivi zapletov privatizacije itd.
Zakaj je pomembna zaščita?
Predlagani zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB po naših podatkih prinaša rešitev za morebitne prisilne izterjave premoženja NLB na tujem; v primeru hrvaških rubežev bi država banki povrnila škodo prek sklada RS za nasledstvo.
Takšna zaščita prinaša tveganje, da bi hrvaška stran državno odškodovanje NLB štela kot slovensko priznanje obveznosti iz prenesenih vlog na Hrvaškem, a na drugi strani bi v primeru neukrepanja oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov.
Kupnina za NLB bi bila brez zaščite manjša za 430 milijonov evrov, država pa ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še 80 milijonov zadržanih dobičkov NLB. Ko bo zakon v vladi sprejet, naj bi šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, ob primerni politični volji poslanskih skupin bi bil lahko sprejet že julija.
Poslovanje NLB
Sprememba zavez
Vlada mora čim prej, po možnosti že prihodnji teden sprejeti tudi za zdaj zaupne spremembe zavez za NLB, ki bi jih vključili v novi slovenski predlog evropski komisiji: ta vključuje prodajo najmanj 50 odstotkov plus ene delnice NLB še do konca letošnjega leta, do konca leta 2019 pa bi prodali še vse druge delnice banke do ciljne meje 25 odstotkov plus ene delnice, ki bi ostala v rokah slovenske države.
Če slovenska stran te zaveze ne bi izpolnila, bi bil imenovan prodajni zaupnik, ki bi s pooblastilom evropske komisije prodajal 75 odstotkov minus eno delnico NLB, na drugi strani pa je zdaj s predloga zavez menda umaknjena določba o prodaji balkanskih podružnic banke. Kar zadeva postopek, je še vedno predvidena javna prodaja delnic po postopku IPO; za morebitno prodajo banke strateškemu investitorju bi bila potrebna sprememba strategije upravljanja državnih naložb.
PREBERITE ŠE
Čakanje na novo vlado: najbolj urgentna naloga odhajajoče in nove oblasti je bližnja privatizacija NLB
EBRD še zanima NLB, iz NKBM se jim ne mudi
Čakanje na novo vlado: najbolj urgentna naloga odhajajoče in nove oblasti je bližnja privatizacija NLB
EBRD še zanima NLB, iz NKBM se jim ne mudi
Kompenzacijski ukrepi za NLB so poslovna skrivnost, a ni dvoma, da bo banka do konca privatizacije ostala v posebnem režimu prestrukturiranja, ki vključuje sestavo nadzornega sveta, prepoved prevzemov, omejitev stroškov in obsega poslovanja, med možnimi novimi ukrepi se omenja tudi prodaja nekaterih nebančnih delov (NLB Vita) Skupine NLB.
Zadnjo besedo bo imela evropska komisija – na ministrstvu za finance zdaj pravijo, da so z njo zbližali stališča glede odloga prodaje banke in spremljajočih izravnalnih ukrepov –, ki bo še ta mesec izdala odločbo o spremenjenih rokih in zavezah za.
Začetek privatizacije NLB bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko začel že prihodnji mesec z vladnim skupščinskim sklepom SDH o začetku postopka prodaje banke.
