Novembra najnižja inflacija v zadnjih dveh letih

Cene življenjskih potrebščin so se medletno povečale za 4,9 odstotka, najbolj pa so se zvišale cene hrane in brezalkoholnih pijač, so sporočili iz Sursa.
Fotografija: Inflacija pada, cene hrane so še vedno med njenimi glavnimi gonili. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Inflacija pada, cene hrane so še vedno med njenimi glavnimi gonili. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na letni ravni smo imeli novembra 4,9-odstotno inflacijo, kar je najnižja rast cen v zadnjih dveh letih. V istem mesecu prejšnjega leta je bila inflacija desetodstotna, prejšnji mesec pa je znašala 6,9 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada (Surs). Povprečna medletna inflacija se je novembra znižala tudi v evrskem območju, in sicer z 2,9 na 2,4 odstotka, ugotavlja Eurostat. 

Infografika: Delo
Infografika: Delo

Cene storitev blaga so se pri nas v povprečju zvišale za 7,4 odstotka cene blaga pa za 3,6 odstotka. Najbolj, za 1,1 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 6,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura, te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih s prispevkom 0,6 odstotne točke.

Po drugi strani so bila cenejša kot pred letom dni trda goriva (za 26,4 odstotka), inflacijo so ublažila za 0,4 odstotne točke.

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin znižale za odstotek. Največji vpliv na mesečno deflacijo je imela nižja končna cena elektrike – ta se je zaradi oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) znižala za 18,8 odstotka.  Znižale so se tudi cene trdih goriv (za 8,7 odstotka), nastanitvenih storitev (za 4,2 odstotka), naftnih derivatov, zdravstva in počitniških paketov.

Ivanc: Mesečna deflacija pozitivno presenečenje

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc meni, da je »mesečna deflacija veliko presenečenje, saj smo v novembru pričakovali 0,3-odstotno rast cen. Treba je opozoriti na intervencijo države, saj se prispevek za OVE in SPTE na porabljeno električno energijo v gospodinjstvih v novembru ni obračunaval, kar je prispevalo 0,8 odstotne točke ali 80 odstotkov k celotnemu znižanju cen. Od 1. 9. 2022 do 30. 8. 2022 se je obračunavala polovica prispevka OVE in SPTE pri gospodinjskih odjemalcih, v septembru in oktobru se je ta prispevek obračunaval v celoti. Od 1. novembra pa so gospodinjstva v celoti oproščena plačevanja tega prispevka, vendar je to verjetno prehodnega značaja.«

Ivanc ocenjuje, da se bo mesečna inflacija povečala, ko bo SODO spet začel obračunavati prispevek OVE in SPTE. Začasna intervencija države je po njegovi oceni »ustrezna, saj je v interesu makroekonomske stabilnosti dobro, da se s svojo inflacijo približujemo evropski ter posredno vplivamo na umirjanje sekundarnih inflacijskih pritiskov, ki bi izvirali iz rasti plač. Vseeno pa to pomeni prenos dela inflacija v prihodnje leto, ker je logično pričakovati, da se bo prispevek OVE in SPTE spet pričel obračunavati.«

Sogovornik izpostavlja tudi pričakovani padec cene energentov (naftni derivati, trda goriva) in cen počitniških paketov, presenetile pa so pocenitve v zdravstvu za dva odstotka na mesečni ravni. Na vprašanje, ali se bo trend umirjanja cen nadaljeval, pa Ivanc odgovarja, da »bodo na decembrsko inflacijo ugodno vplivale nižje cene naftnih derivatov, ki izvirajo iz zamika med merjenjem cen na prodajnih mestih in cenami, ki jih objavi statistika. V osnovnem scenariju pričakujemo v decembru nespremenjene cene, predhodno pa smo pričakovali 0,2-odstotno mesečno inflacijo, ker smo ocenili, da bodo naftni derivati v zadnjem mesecu naraščali.«

 

Preberite še:

Komentarji: