Poslanci bodo ta teden med drugim odločali o predlogu zakona o popravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra med julijem 1999 in januarjem 2008. To je nov poskus reševanja usod družbenikov izbrisanih podjetij, na ramena katerih so padli dolgovi družb in so jih morali odplačevati z osebnim premoženjem.

Novo razočaranje za družbenike izbrisanih družb

Gre za več kot dvajset let staro zgodbo, saj je država na podlagi zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999 iz sodnega registra čez noč izbrisala 17.000, po nekaterih ocenah pa kar 25.000 podjetij. Hkrati je zakon ukinil premoženje teh podjetij, obveznosti gospodarskih družb pa prenesel kar na njihove družbenike, zato so mnogi med njimi ostali brez premoženja, dolgove pa odplačujejo še danes. Zakon je tako popolnoma zaobšel načelo korporativnega prava, po katerem za dolgove podjetja odgovarja družba in ne posamezen lastnik.

Zato je državni svet predlagal zakon, ki bi saniral posledice te pravne ureditve in sistemsko uredil povračilo škode tako družbenikom izbrisanih družb kot upnikom. Predstavnik državnega sveta je pojasnil, da je temeljni namen omogočiti pravično zadoščenje osebam, ki so z osebnim premoženjem plačevale dolgove izbrisanih kapitalskih družb, in jim vsaj delno povrniti premoženjsko škodo.

Koalicijski popravki

Sprva so predlagali drugačne rešitve, a po sprejetju koalicijskih amandmajev zdaj predlog zakona predvideva, da bi lahko prizadeti družbeniki pri državnem odvetništvu v treh letih zahtevali do 60 odstotkov povračila škode oziroma sto odstotkov, če je bila pri izterjavi dolga prodana nepremičnina, v kateri je upravičenec prebival. Denarna odškodnina bi se izplačala po 1. januarju 2023, denar za to bo zagotovil proračun, odškodnina pa se lahko plača tudi v naravi. Če državno odvetništvo in oškodovani družbenik v treh mesecih ne bosta dosegla dogovora o poravnavi, bo lahko družbenik vložil tožbo pri pristojnem sodišču. Vendar koalicija zdaj z amandmajem predlaga, da bi bile do omenjenih pravic upravičene le osebe, ki so v predpisanem roku izvedle vse aktivnosti in izbrisa družbe niso mogle preprečiti. Prav tako bodo morale dokazati, da niso mogle vplivati na poslovanje družbe.

Da zakon ne bi posegel v že pridobljene pravice upnikov teh družb oziroma družbenikov, zakon predlaga, da bo država prevzela dolg upnikov do družbenikov, pri čemer bodo upniki lahko svoje pravice uveljavljali pod enakimi pogoji, kot bi jih, če bi plačilo zahtevali od družbenikov. Do povračila škode pa ne bodo upravičene država oziroma pravne osebe, v katerih ima država kakršnekoli upravljavske pravice, prav tako predlog zakona predvideva njihov odpis terjatev do prizadetih družbenikov.

Delno zadovoljni

Direktor Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (Cinip) Janez Mohorič pravi, da so s predlaganimi rešitvami delno zadovoljni: »Pomembno je, da se te krivice vsaj delno popravijo in postopki zoper družbenike ustavijo.« Po njegovih besedah je pomembno tudi, da bodo lahko družbeniki sprožili sodne postopke, kar doslej ni bilo mogoče.

Po prvotnih ocenah in sprva predlaganih rešitvah se je finančni učinek poprave teh krivic na proračun ocenjeval na 300 do 400 milijonov evrov, po sedanji različici pa naj bi se vsota vrtela okoli 45 milijonov evrov. Prav vpliv na ekonomsko in fiskalno politiko je eden od razlogov, da je do predlaganega zakona zadržana tudi vlada, ki jo skrbijo tudi pomanjkljivosti v zvezi s pravico do povračila škode. Nasprotovanje do predlaganega zakona sta v razpravi na pristojnem parlamentarnem odboru izrazili predvsem stranki Desus in Levica, kjer so celo menili, da je bil izbris v večini primerov upravičen.