Slovenci med prvaki pri ločevanju odpadkov, a med zadnjimi pri zrezkih

Najnovejša raziskava Eurobarometer kaže, da Slovenci podnebne spremembe dojemamo kot resen problem, pri čemer smo celo bolj zaskrbljeni od evropskega povprečja. A ko pride do vprašanja, kdo naj ukrepa, odgovornost odločno prelagamo na industrijo in institucije, medtem ko smo pri lastnih dejanjih narod presenetljivih nasprotij.

Ko Evropska komisija z obsežno raziskavo, kot je Posebni Eurobarometer 565, preveri utrip celine, dobimo neprecenljiv vpogled ne le v skupno zavest, ampak tudi v nacionalne specifike, ki rišejo zemljevid evropskega odnosa do podnebnih sprememb. Podatki, zbrani med februarjem in marcem letos, Slovenijo postavljajo v zanimivo luč: smo med tistimi, ki jih skrbi, a naša pričakovanja in dejanja razkrivajo globljo, bolj kompleksno zgodbo.

Kriza je resna, a prioritete so drugje

Slovenci se uvrščamo v sam vrh Evropske unije po zavedanju resnosti podnebnih sprememb. Kar 89 odstotkov vprašanih pri nas meni, da gre za »resen problem«, s čimer presegamo že tako visoko evropsko povprečje, ki znaša 85 odstotkov. S tem se uvrščamo ob bok državam, kot so Malta, Portugalska ali Ciper, in smo precej pred najmanj zaskrbljenimi članicami, kot sta Češka, kjer tako meni 67 odstotkov ljudi, in Estonija, kjer je takšnih le 60 odstotkov. Prav tako velika večina, 89 odstotkov, verjame, da so za segrevanje planeta odgovorni ljudje.

V Sloveniji anketiranci menijo, da lahko za boj proti podnebnim spremembam največ naredijo podjetja in industrija. FOTO: Delo UI

A kljub tej visoki stopnji zavedanja podnebna kriza v naših mislih nima absolutne prednosti. Ko Slovenci tehtamo najresnejše probleme sveta, na prvo mesto postavljamo bolj otipljive in neposredne grožnje: oborožene spopade (60 odstotkov) in revščino (49 odstotkov). Podnebne spremembe so s 46 odstotki pristale na tretjem mestu. S tem se ne razlikujemo bistveno od večine Evrope, izstopajo pa narodi, kot so Švedi, Danci in Nizozemci, ki so podnebne spremembe brez oklevanja postavili na vrh seznama svojih skrbi.

Kdo je kriv?

Najbolj pa slovenska specifika izstopi pri vprašanju odgovornosti. Medtem ko Evropejci v povprečju s prstom najprej pokažejo na svoje nacionalne vlade (66 odstotkov jih vidi kot ključne akterje), smo Slovenci drugačnega mnenja. Na vrh seznama odgovornih smo postavili podjetja in industrijo, saj jih kot najprimernejše za spopadanje s krizo vidi 58 odstotkov vprašanih. Šele za njimi sta se znašli nacionalna vlada (56 odstotkov) in Evropska unija (52 odstotkov). S tem se uvrščamo v manjšo, a zgovorno skupino držav, kot sta Finska in Nemčija, ki prav tako verjamejo, da mora največje breme nositi gospodarstvo.

V Sloveniji 68 odstotkov vprašanih meni, da vlada ne ukrepa dovolj odločno proti podnebnim spremembam. FOTO: Črt Piksi

Ta miselnost se odraža v izraziti kritičnosti do oblasti. Kar 68 odstotkov Slovencev meni, da naša vlada ne stori dovolj za boj proti podnebnim spremembam. S tem smo povsem blizu evropskemu povprečju (67 odstotkov) in v družbi najbolj nezadovoljnih narodov, kot sta Francija in Švedska, kjer je takšnih kar 77 odstotkov.

Prvaki pri tehniki, povprečni pri navadah

Ko beseda nanese na osebna dejanja, postanemo Slovenci narod nasprotij. Na eni strani se lahko pohvalimo z izjemno visoko stopnjo osebnega angažmaja, saj 74 odstotkov vprašanih trdi, da je v zadnjih šestih mesecih osebno ukrepalo. S tem močno presegamo povprečje Unije, ki znaša 59 odstotkov, in se bližamo vodilnim državam, kot je Malta (82 odstotkov).

Slovenci pri ločevanju odpadkov s 77 odstotki presegamo povprečje EU. FOTO: Dejan Javornik

Naša prizadevnost je očitna na več področjih:

Ločevanje odpadkov: S 77 odstotki smo precej nad evropskim povprečjem (64 odstotkov).

Manj izdelkov za enkratno uporabo: Tudi tu z 65 odstotki presegamo povprečje EU (49 odstotkov).

Toplotne črpalke: Tu Slovenci izstopamo. Toplotne črpake naj bi vgradilo kar dvajset odstotkov Slovencev, medtem ko je evropsko povprečje le pet odstotkov.

A ta impresivna slika zbledi, ko se dotaknemo sprememb življenjskega sloga. Pri zmanjševanju porabe mesa smo presenetljivo zadržani. Le 16 odstotkov Slovencev se je odločilo za ta korak, kar je bistveno manj od evropskega povprečja (25 odstotkov) in daleč od vodilnih držav, kot sta Švedska (49 odstotkov) in Nizozemska (48 odstotkov). Prav tako smo zgolj povprečni pri nakupu električnih avtomobilov; s tremi odstotki smo enaki povprečju EU, a daleč za Dansko in Luksemburgom, kjer je takšnih že 13 odstotkov.

Mediji in megla dezinformacij

Kritična drža Slovencev se kaže tudi v odnosu do medijev. Čeprav smo nekoliko bolj zaupljivi do poročanja tradicionalnih medijev kot povprečen Evropejec, jih skoraj polovica (49 odstotkov) še vedno ocenjuje kot ne dovolj jasne. Najbolj kritični do svojih medijev so na Malti, kjer jim ne zaupa 72 odstotkov ljudi, medtem ko na Švedskem medijem zaupa kar 72 odstotkov vprašanih.

V Sloveniji 49 odstotkov ljudi meni, da mediji ne poročajo dovolj jasno o podnebnih spremembah. FOTO: Voranc Vogel

Občutno bolj pa nas skrbi splet. Kar 54 odstotkov Slovencev meni, da je na družbenih omrežjih težko ločiti med dejstvi in lažmi glede podnebja. S tem se uvrščamo med bolj zaskrbljene narode, čeprav nismo na vrhu, kjer je Švedska s 67 odstotki. To kaže na visoko zavedanje o grožnji infodemije, ki spremlja podnebno krizo.

Narod visoke zavesti išče vodstvo

Eurobarometer riše podobo Slovenije kot države z visoko razvito podnebno zavestjo, ki pa jo spremlja kompleksna mreža pričakovanj, dejanj in zadržkov. Podpiramo cilje, razumemo grožnjo in smo pripravljeni na določene tehnične in vedenjske spremembe. Smo narod, ki ve, kaj je treba storiti, a očitno tudi pričakuje, da bodo prvi korak naredili drugi.