Okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice v ponovnem postopku
Gradnja HE Mokrice je ustavljena.
Odpri galerijo
FOTO: Marko Feist
Agencija RS za okolje (Arso) je po pritožbi ljubljanskega Društva za preučevanje rib Slovenije lani izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mokrice konec marca vrnila v ponovni postopek in dodelavo. To bo gradnjo HE Mokrice in hkratne protipoplavne zaščite na Brežiškem zavrlo za nedoločen čas, svarijo Posavci.
Vodstvo brežiške občine bo svoj protest in svarilo zaradi nedokončanja protipoplavne zaščite, ki je povezana z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, predstavilo na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri bosta sodelovala še direktorja za gradnjo odgovornih družb Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in Infra, Bogdan Barbič ter Vojko Sotošek.
»Ker smo se v brežiški občini v zadnjih letih soočali z nevarnostmi in posledicami poplav, želimo državo in širšo javnost opozoriti na negativne posledice, ki jih ljudem v občini Brežice prinaša odprava okoljevarstvenega soglasja za hidroelektrarno Mokrice in preložitev gradnje hidroelektrarne ter protipoplavne zaščite za nedoločljiv čas,« so zapisali na brežiški občini.
Barbič je za STA danes pojasnil, da se je omenjeno društvo na postopek Arsa pritožilo kot stranski udeleženec in da gre za upravni spor med tema dvema.
Dodal je, da je Arso sicer julija lani izdal okoljevarstveno soglasje, nato pa se je omenjeno društvo zadnji možni dan pritožilo pri ministrstvu za okolje. To je pritožbo zavrnilo, društvo pa se je nato konec lanskega leta pritožilo na upravnem sodišču, ki je iz postopkovnih razlogov okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice Arsu vrnilo v dodelavo.
To pa pomeni, da projekt hidroelektrarne Mokrice do dodelave soglasja stoji in da teče časovno »nedoločljiv« novi postopkovni krog, je še dejal Barbič.
Po neuradnih podatkih STA je tudi zaradi omenjenega zastoja v ljubljanskem Litostroju, ki bi kot na javnem razpisu izbrani izvajalec izdelal hidroenergetsko opremo za hidroelektrarno Mokrice, ogroženih približno sto delovnih mest.
Kot navaja spletna stran Društva za preučevanje rib Slovenije, to »združuje interese, delo in sredstva na področju riboslovja in ribištva na celotnem ozemlju Slovenije«, na vseh področjih svojega delovanja pa »ima namen povezovati se s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni«.
Hidroelektrarno Mokrice, zadnjo v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi, naj bi sicer zgradili do junija 2022. Celotna naložba naj bi skupaj z davkom stala nekaj več kot 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi stal skoraj 102 milijona evrov, Eles pa bi v energetsko omrežje za to naložbo vložil nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnjo protipoplavne zaščite in druge infrastrukture naj bi stal nekaj več kot 75 milijonov evrov.
Denar za energetski del hidroelektrarne Mokrice bi v slabi tretjini zagotovila družba HESS, preostanek bi pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in HSE. Infrastrukturni del nameravajo pokriti z denarjem sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri.
Odpravo okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice je za Delo potrdil tudi direktor HESS Štefan Barbič, ogorčen, ker da so bila »vsa pritoževanja usmerjena v proceduralne napake«, ki jih po njegovem ni bilo, prav tako so »vse strokovne inštitucije v Sloveniji potrdile, da objekt HE Mokrice okoljsko ni sporen«.
»Posledice neodgovornega in destruktivnega pritoževanja stranskega udeleženca v postopku pod krinko naravovarstva«, kot se je izrazil, bodo po njegovem nosili tako Brežičani kot vsa Slovenija in tudi HESS: prvi zaradi nedokončanja izgradnje protipoplavne zaščite v Posavju, saj bodo ob poplavah ogrožena naselja v občini Brežice, drugi pa zaradi primanjkljaja cenovno ugodnega vira, ki ga predstavlja hidroenergija oziroma posledično zaradi povečanja uvoza električne energije pa tudi cen le-te. Podražila se bo tudi investicija HESS, ocenjuje Barbič, ter posledično proizvedena električna energija.
»Sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 odstotka v času izgradnje, zato bo BDP Slovenije v naslednjih letih zanesljivo nižji,« je še dodal.
Barbič je prepričan, da so HE edini energetski objekt, ki ga je slovensko inženirsko znanje sposobno izvesti v celoti, tako gradbeni del kot tudi opremo. »Družbe s področja hidrogradnje bodo pričele s prestrukturiranjem oziroma bodo opuščale program, če ne še kaj slabšega,« opozarja.
Vodstvo brežiške občine bo svoj protest in svarilo zaradi nedokončanja protipoplavne zaščite, ki je povezana z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, predstavilo na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri bosta sodelovala še direktorja za gradnjo odgovornih družb Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in Infra, Bogdan Barbič ter Vojko Sotošek.
»Ker smo se v brežiški občini v zadnjih letih soočali z nevarnostmi in posledicami poplav, želimo državo in širšo javnost opozoriti na negativne posledice, ki jih ljudem v občini Brežice prinaša odprava okoljevarstvenega soglasja za hidroelektrarno Mokrice in preložitev gradnje hidroelektrarne ter protipoplavne zaščite za nedoločljiv čas,« so zapisali na brežiški občini.
Barbič je za STA danes pojasnil, da se je omenjeno društvo na postopek Arsa pritožilo kot stranski udeleženec in da gre za upravni spor med tema dvema.
Dodal je, da je Arso sicer julija lani izdal okoljevarstveno soglasje, nato pa se je omenjeno društvo zadnji možni dan pritožilo pri ministrstvu za okolje. To je pritožbo zavrnilo, društvo pa se je nato konec lanskega leta pritožilo na upravnem sodišču, ki je iz postopkovnih razlogov okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice Arsu vrnilo v dodelavo.
To pa pomeni, da projekt hidroelektrarne Mokrice do dodelave soglasja stoji in da teče časovno »nedoločljiv« novi postopkovni krog, je še dejal Barbič.
Po neuradnih podatkih STA je tudi zaradi omenjenega zastoja v ljubljanskem Litostroju, ki bi kot na javnem razpisu izbrani izvajalec izdelal hidroenergetsko opremo za hidroelektrarno Mokrice, ogroženih približno sto delovnih mest.
Kot navaja spletna stran Društva za preučevanje rib Slovenije, to »združuje interese, delo in sredstva na področju riboslovja in ribištva na celotnem ozemlju Slovenije«, na vseh področjih svojega delovanja pa »ima namen povezovati se s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni«.
Hidroelektrarno Mokrice, zadnjo v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi, naj bi sicer zgradili do junija 2022. Celotna naložba naj bi skupaj z davkom stala nekaj več kot 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi stal skoraj 102 milijona evrov, Eles pa bi v energetsko omrežje za to naložbo vložil nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnjo protipoplavne zaščite in druge infrastrukture naj bi stal nekaj več kot 75 milijonov evrov.
Denar za energetski del hidroelektrarne Mokrice bi v slabi tretjini zagotovila družba HESS, preostanek bi pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in HSE. Infrastrukturni del nameravajo pokriti z denarjem sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri.
Pod krinko naravovarstva?
Odpravo okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice je za Delo potrdil tudi direktor HESS Štefan Barbič, ogorčen, ker da so bila »vsa pritoževanja usmerjena v proceduralne napake«, ki jih po njegovem ni bilo, prav tako so »vse strokovne inštitucije v Sloveniji potrdile, da objekt HE Mokrice okoljsko ni sporen«.
»Posledice neodgovornega in destruktivnega pritoževanja stranskega udeleženca v postopku pod krinko naravovarstva«, kot se je izrazil, bodo po njegovem nosili tako Brežičani kot vsa Slovenija in tudi HESS: prvi zaradi nedokončanja izgradnje protipoplavne zaščite v Posavju, saj bodo ob poplavah ogrožena naselja v občini Brežice, drugi pa zaradi primanjkljaja cenovno ugodnega vira, ki ga predstavlja hidroenergija oziroma posledično zaradi povečanja uvoza električne energije pa tudi cen le-te. Podražila se bo tudi investicija HESS, ocenjuje Barbič, ter posledično proizvedena električna energija.
»Sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 odstotka v času izgradnje, zato bo BDP Slovenije v naslednjih letih zanesljivo nižji,« je še dodal.
Barbič je prepričan, da so HE edini energetski objekt, ki ga je slovensko inženirsko znanje sposobno izvesti v celoti, tako gradbeni del kot tudi opremo. »Družbe s področja hidrogradnje bodo pričele s prestrukturiranjem oziroma bodo opuščale program, če ne še kaj slabšega,« opozarja.
