Previdni optimizem nemške avtomobilske industrije
Panožno združenje za letos napoveduje osemodstotno rast, boljši naj bi bil drugi del leta.
Odpri galerijo
Nemška avtomobilska industrija letos pričakuje osemodsototno rast domačega trga.
FOTO: Andreas Gebert/Reuters
Kot je pred kratkim napovedalo združenje nemške avtomobilske industrije (VDA), naj bi se prodaja avtomobilov v Nemčiji letos zmerno okrepila, a še ne bo dosegla predkrizne ravni.
Po besedah predsednice VDA Hildegard Müller naj bi bila letošnja prodaja avtomobilov v Nemčiji za osem odstotkov višja od lanske, kar bi pomenilo 3,15 milijona prodanih avtomobilov. A to zadnje bo še vedno precej pod ravnijo pred krizo, ki je znašala 3,5 milijona na leto. Pri težkih gospodarskih vozilih pričakujejo rast prodaje za 15 odstotkov na 78.000 vozil.
Kot je dejala Müllerjeva, so predvsem optimistični glede druge polovice letošnjega leta, ko računajo, da bo tudi nekaj lovljenja izpadle prodaje v začetku leta 2020. Pri tem je dodala, da ne vidi zelo hitre rešitev za ozka grla za dobavo polprevodnikov iz Azije, zaradi česar je moralo marsikatero nemško, evropsko ter ameriško avtomobilsko podjetje pred kratkim delno prekiniti proizvodnjo.
Po oceni VDA naj bi se sicer v celotni Evropi letos prodaja avtomobilov okrepila za dva odstotka na 13,4 milijona, v ZDA za devet odstotkov na 15,8 milijona, Kitajska pa naj bi z letno rastjo osem odstotkov in 21,4 milijona prodanimi vozili že presegla raven pred krizo.
Kljub težavam zaradi epidemije gre po njenih besedah nemška industrija naprej in v smeri električne mobilnosti in digitalizacije, v kar bodo do leta 2025 vložili 150 milijard evrov. Müllerjeva se je pohvalila, da je Nemčija na prvem mestu na področju uvajanja električne mobilnosti, da pa so prvi tudi na številnih drugih področjih, kot so raziskave in razvoj, pogonski sistemi, akumulatorji, hibridna tehnika, avtonomna vožnja, tudi zniževanje emisij in izboljšave batov v valjih.
To zadnje, ki je del motorjev dosedanjih z notranjim zgorevanjem, je še dodatno poudarila, ker da niso problem motorji, ampak gorivo, in da potrebujejo tudi sintetična goriva. Evropsko komisijo je pozvala, da v okviru tako imenovanega zelenega načrta ne sme ostati le pri napovedih in v tem pogledu opozorila na pomanjkljivo polnilno infrastrukturo, češ da je trenutno kar 75 odstotkov vseh električnih polnilnih mest v EU v treh državah (Nemčija, Francija, Nizozemska), infrastrukture za alternativna goriva za tovornjake pa da skoraj ni.
Po besedah predsednice VDA Hildegard Müller naj bi bila letošnja prodaja avtomobilov v Nemčiji za osem odstotkov višja od lanske, kar bi pomenilo 3,15 milijona prodanih avtomobilov. A to zadnje bo še vedno precej pod ravnijo pred krizo, ki je znašala 3,5 milijona na leto. Pri težkih gospodarskih vozilih pričakujejo rast prodaje za 15 odstotkov na 78.000 vozil.
Kot je dejala Müllerjeva, so predvsem optimistični glede druge polovice letošnjega leta, ko računajo, da bo tudi nekaj lovljenja izpadle prodaje v začetku leta 2020. Pri tem je dodala, da ne vidi zelo hitre rešitev za ozka grla za dobavo polprevodnikov iz Azije, zaradi česar je moralo marsikatero nemško, evropsko ter ameriško avtomobilsko podjetje pred kratkim delno prekiniti proizvodnjo.
Po oceni VDA naj bi se sicer v celotni Evropi letos prodaja avtomobilov okrepila za dva odstotka na 13,4 milijona, v ZDA za devet odstotkov na 15,8 milijona, Kitajska pa naj bi z letno rastjo osem odstotkov in 21,4 milijona prodanimi vozili že presegla raven pred krizo.
Kljub težavam zaradi epidemije gre po njenih besedah nemška industrija naprej in v smeri električne mobilnosti in digitalizacije, v kar bodo do leta 2025 vložili 150 milijard evrov. Müllerjeva se je pohvalila, da je Nemčija na prvem mestu na področju uvajanja električne mobilnosti, da pa so prvi tudi na številnih drugih področjih, kot so raziskave in razvoj, pogonski sistemi, akumulatorji, hibridna tehnika, avtonomna vožnja, tudi zniževanje emisij in izboljšave batov v valjih.
To zadnje, ki je del motorjev dosedanjih z notranjim zgorevanjem, je še dodatno poudarila, ker da niso problem motorji, ampak gorivo, in da potrebujejo tudi sintetična goriva. Evropsko komisijo je pozvala, da v okviru tako imenovanega zelenega načrta ne sme ostati le pri napovedih in v tem pogledu opozorila na pomanjkljivo polnilno infrastrukturo, češ da je trenutno kar 75 odstotkov vseh električnih polnilnih mest v EU v treh državah (Nemčija, Francija, Nizozemska), infrastrukture za alternativna goriva za tovornjake pa da skoraj ni.
