Strategija turizma v treh besedah: višja dodana vrednost
Zdaj je turizem pred prelomnico, da v štirih letih preseže štiri milijarde evrov prihodkov
Odpri galerijo
Slovenski hotelirji dosežejo povprečno 32 evrov prihodkov na razpoložljivo sobo. Na fotografiji hotel Bernardin. FOTO: Mavric Pivk
Portorož – »Čeprav so za nami tri rekordne letine in se napoveduje še četrta zapored, ne moremo biti zadovoljni, ker nismo pomembno presegli rezultatov iz leta 2007, imamo pa znanje, vire in energijo, da lahko do leta 2021 dosežemo štiri milijarde evrov priliva iz izvoza turističnih potovanj,« je povedal minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek na 8. Dnevih slovenskega turizma v hotelih Bernardin.
Minister Zdravko Počivalšek nikakor ni zadovoljen, da slovenski hotelirji v povprečju dosežejo 32 evrov prihodkov na razpoložljivo sobo. To je od tri- do štirikrat manj kot pri severnih ali zahodnih sosedih. Po njegovih besedah bodo prihodnja štiri leta odločilna, da slovenski turizem naredi tudi kakovostni preskok.
Med ministrovimi prednostnimi nalogami sta preustroj in lastniška konsolidacija hotelskih podjetij v državni lasti. Ta premorejo več kot 70 odstotkov vseh hotelskih sob v državi. »Rešitev je nujna in bo potekala v treh fazah. Najprej koncentracija upravljanja v Slovenskem državnem holdingu. Pričakujem, da bo SDH ustanovil turistično divizijo z usposobljenimi kadri, ki bodo znali doseči rezultat in konsolidirati vsa ta podjetja. Po konsolidaciji čez dve ali tri leta pa bo sledila premišljena privatizacija podjetij, ki bo v korist teh podjetij in države, ne pa v korist posamičnih interesov, zadnji zdaj najbolj glasno nasprotujejo zastavljeni strategiji,« je dejal Počivalšek. Med prioritetami je tudi vzpostavitev kreditne sheme v višini 160 milijonov evrov, ki jih bo omogočila SID banka. To bo prvi posebej za turizem prilagojen turistični sklad z ročnostjo odplačevanja do 30 let, moratorijem do pet let in z nižjimi obrestnimi merami od referenčnih, namenjen bo predvsem strateškim naložbam, torej tudi novim kapacitetam. Eden od ukrepov je urejanje razmer v Kobilarni Lipica, za kar so že namenili sedem milijonov evrov. Kar deset milijonov evrov pa so namenili holdingu Lipica Turizem, ki naj bi prenovil hotel Maestoso.
Peter Vesenjak iz podjetja Hosting je v analizi poslovanja slovenskega turizma ugotovil, da slovenski turizem z doseženimi cenami ni pomembno presegel tistih izpred 11 let. »Nastopil je zadnji čas, da se sproži nov ciklus naložb. Zadnji naložbeni val so sklenili pred desetimi leti in je šlo pretežno za sanacijo tehnične kakovosti hotelov, ne pa za vlaganja v spremembe konceptov in programskih vsebin. Razmere so zrele, saj se je zadolženost hotelov zmanjšala. Poleg bančnih kreditov bi morali poiskati tudi svež kapital s privatizacijo in ugodnimi krediti. »Slovenski turizem je izgubil desetletje priložnosti poceni kapitala. Upam, da še ni izgubil vsega,« pravi Vesenjak.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik se je strinjal z ministrovo namero, da država podržavi hotele, ki so v državni lasti, ne razume pa, zakaj je treba lastništvo koncentrirati v državni turistični diviziji. »Morda zato, da ne bi bilo divje privatizacije. Da v turizmu ne dosegamo višje dodane vrednosti, nismo krivi samo hotelirji, krive so tudi destinacije, vsi moramo sodelovati z bolj inovativnimi produkti. Angažirati moramo bolj kreativne in inovativne strokovnjake, tudi tuje, če nimamo svojih. Trg bi prenesel višje cene. Zakaj pa jih vse sosednje države lahko postavljajo. Imeli bi nekaj prenočitev manj, zato pa večjo produktivnost in manjše stroške,« je dejal Jamnik.
Zvečer so podelili najvišja priznanja v slovenskem turizmu. Ambasador slovenskega turizma 2018 je postal Alber Salman, nagrado sejalec 2018 je dobil dobil produkt Slovenian Bears – medvedu prijazno fotografsko doživetje. Kristalna Triglava pa sta dobila predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in kot osebnost 2018 turistični novinar Drago Bulc.
Minister Zdravko Počivalšek nikakor ni zadovoljen, da slovenski hotelirji v povprečju dosežejo 32 evrov prihodkov na razpoložljivo sobo. To je od tri- do štirikrat manj kot pri severnih ali zahodnih sosedih. Po njegovih besedah bodo prihodnja štiri leta odločilna, da slovenski turizem naredi tudi kakovostni preskok.
Slovenski turizem bi rad prestopil v višji cenovni razred.
Minister napoveduje štiri milijarde evrov od izvoza potovanj.
Prednostno bo zahteval koncentracijo upravljanja državnih hotelov v turistični diviziji na SDH.
Minister napoveduje štiri milijarde evrov od izvoza potovanj.
Prednostno bo zahteval koncentracijo upravljanja državnih hotelov v turistični diviziji na SDH.
Med ministrovimi prednostnimi nalogami sta preustroj in lastniška konsolidacija hotelskih podjetij v državni lasti. Ta premorejo več kot 70 odstotkov vseh hotelskih sob v državi. »Rešitev je nujna in bo potekala v treh fazah. Najprej koncentracija upravljanja v Slovenskem državnem holdingu. Pričakujem, da bo SDH ustanovil turistično divizijo z usposobljenimi kadri, ki bodo znali doseči rezultat in konsolidirati vsa ta podjetja. Po konsolidaciji čez dve ali tri leta pa bo sledila premišljena privatizacija podjetij, ki bo v korist teh podjetij in države, ne pa v korist posamičnih interesov, zadnji zdaj najbolj glasno nasprotujejo zastavljeni strategiji,« je dejal Počivalšek. Med prioritetami je tudi vzpostavitev kreditne sheme v višini 160 milijonov evrov, ki jih bo omogočila SID banka. To bo prvi posebej za turizem prilagojen turistični sklad z ročnostjo odplačevanja do 30 let, moratorijem do pet let in z nižjimi obrestnimi merami od referenčnih, namenjen bo predvsem strateškim naložbam, torej tudi novim kapacitetam. Eden od ukrepov je urejanje razmer v Kobilarni Lipica, za kar so že namenili sedem milijonov evrov. Kar deset milijonov evrov pa so namenili holdingu Lipica Turizem, ki naj bi prenovil hotel Maestoso.
Zadnji čas za novi naložbeni val v turizmu
Peter Vesenjak iz podjetja Hosting je v analizi poslovanja slovenskega turizma ugotovil, da slovenski turizem z doseženimi cenami ni pomembno presegel tistih izpred 11 let. »Nastopil je zadnji čas, da se sproži nov ciklus naložb. Zadnji naložbeni val so sklenili pred desetimi leti in je šlo pretežno za sanacijo tehnične kakovosti hotelov, ne pa za vlaganja v spremembe konceptov in programskih vsebin. Razmere so zrele, saj se je zadolženost hotelov zmanjšala. Poleg bančnih kreditov bi morali poiskati tudi svež kapital s privatizacijo in ugodnimi krediti. »Slovenski turizem je izgubil desetletje priložnosti poceni kapitala. Upam, da še ni izgubil vsega,« pravi Vesenjak.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik se je strinjal z ministrovo namero, da država podržavi hotele, ki so v državni lasti, ne razume pa, zakaj je treba lastništvo koncentrirati v državni turistični diviziji. »Morda zato, da ne bi bilo divje privatizacije. Da v turizmu ne dosegamo višje dodane vrednosti, nismo krivi samo hotelirji, krive so tudi destinacije, vsi moramo sodelovati z bolj inovativnimi produkti. Angažirati moramo bolj kreativne in inovativne strokovnjake, tudi tuje, če nimamo svojih. Trg bi prenesel višje cene. Zakaj pa jih vse sosednje države lahko postavljajo. Imeli bi nekaj prenočitev manj, zato pa večjo produktivnost in manjše stroške,« je dejal Jamnik.
Zvečer so podelili najvišja priznanja v slovenskem turizmu. Ambasador slovenskega turizma 2018 je postal Alber Salman, nagrado sejalec 2018 je dobil dobil produkt Slovenian Bears – medvedu prijazno fotografsko doživetje. Kristalna Triglava pa sta dobila predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in kot osebnost 2018 turistični novinar Drago Bulc.
